Slovenija na indeksu zaznave korupcije v lanskem letu, ki ga je danes objavila organizacija Transparency International, ohranja isto mesto kot lani, in sicer 35., prav tako je bila \u017ee tretje leto zapored ocenjena z enakim \u0161tevilom to\u010dk, prejela jih je 60 od maksimalnih 100, kar jo \u0161e vedno uvr\u0161\u010da pod povpre\u010dje dr\u017eav EU in OECD.<\/p>\n
Ti rezultati “ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo, ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva \u017ee zadnjih nekaj let, pa zagotovo ni – in ne sme biti – cilj na\u0161e dru\u017ebe in dr\u017eave”, so zapisali na Komisiji za prepre\u010devanje korupcije (KPK). Minulo leto sta najbolj zaznamovali epidemija covida-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobr\u0161ni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju mnogih dr\u017eav ter \u0161tevilna korupcijska tveganja v povezavi s tem, zato izbolj\u0161anja rezultata po oceni komisije niti ni bilo pri\u010dakovati.<\/p>\n
Tudi KPK je v okviru temeljitega pregleda nabav za\u0161\u010ditne opreme za spopadanje z epidemijo covida-19 zaznala \u0161tevilna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, za kar je komisija organom javnega sektorja \u017ee podala priporo\u010dila za ravnanje v prihodnje. “Le z uspe\u0161nim upravljanjem korupcijskih tveganj se namre\u010d lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledi\u010dno tudi zmanj\u0161a raven zaznave korupcije,” so zapisali.<\/p>\n
Razlogov za stagnacijo pa po oceni KPK “seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covidom-19”. “\u010ceprav je bila lani vendarle sprejeta novela zakona o integriteti in prepre\u010devanju korupcije – kar je bil pomemben premik po ve\u010dletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira komisije – pa komisija \u0161e vedno \u010daka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finan\u010dnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb.<\/p>\n
Komisija je namre\u010d dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati komisija \u0161e vedno \u010daka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v prora\u010dunu \u017ee zagotovljena,” so pojasnili.<\/p>\n
To so po njihovem prepri\u010danju nujni predpogoji za u\u010dinkovitej\u0161e delo KPK. “Dru\u017eba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za naj\u0161ir\u0161i krog dr\u017eavljanov, je glavni dolgoro\u010dni cilj komisije,” so navedli.<\/p>\n
K tem ciljem pa morajo, kot so izpostavili, stremeti tudi drugi. “V prvi vrsti so to najvi\u0161ji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spo\u0161tovanjem zakonskih in eti\u010dnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem ostalim. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k izgradnji bolj\u0161e dru\u017ebe,” so dodali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ohranjanje polo\u017eaja Slovenije v danes objavljenem indeksu zaznave korupcije po oceni Komisije za prepre\u010devanje korupcije ne more biti razlog za zadovoljstvo ne komisije ne na\u0161e dr\u017eave in dru\u017ebe. Glede na epidemijo covida-19 izbolj\u0161anja rezultata niti ni bilo pri\u010dakovati, razlogov za stagnacijo pa ne gre iskati samo v epidemiji, ocenjujejo na KPK.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":443688,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[9459,5221],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n