Rde\u010da barva jezera, ki jo je lani povzro\u010dil razrast bakterij, je bila posledica skupka vrste dejavnikov. Spro\u017eila je veliko skrb, zato so v lanskem letu odgovorni na ob\u010dini in dr\u017eavi stanju Blejskega jezera namenili veliko pozornosti.<\/p>\n
Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera obsega dovodni sistem \u010diste vode Radovne v Blejsko jezero, ki je bil vzpostavljen leta 1964, in natega oziroma odvodni sistema hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera za odstranjevanje onesna\u017eenih spodnjih plasti jezerske vode, ki je bila zgrajena leta 1981.<\/p>\n
Zaradi slab\u0161anja kakovosti jezerske vode, cvetenja jezera in vse ve\u010dje onesna\u017eenosti je bilo lani nujno preveriti stanje cevovodov, ki skrbijo za splakovanje in prezra\u010denost jezera ter so bili nazadnje pregledani leta 2000. Direkcija RS za vode je tako poleti opravila pregled in obse\u017eno podvodno ter geodetsko snemanje sistema sanacijskih naprav v jezeru. Potaplja\u010di Dru\u0161tva za podvodne dejavnosti Bled so opravili ve\u010d kot kot 90 potopov in pregledali tri kilometre cevovodov.<\/p>\n
Na dovodu niso zabele\u017eili po\u0161kodb ali zaznali nepredvidenih iztokov vode, ustja cevi niso zasuta, na ustjih cevi pa so vidni mo\u010dni sledovi delovanja vodnega toka, kar pomeni, da Radovna v Blejsko jezero doteka. Tudi na cevovodih odvoda oziroma natege Blejskega jezera niso zabele\u017eili po\u0161kodb. “S pregledom je bilo ugotovljeno, da kljub starosti obe funkcionalni celoti sistema sanacije Blejskega jezera, tako dovodni kot odvodni del, opravljata namensko funkcijo in delujeta,” so ta teden sporo\u010dili z ministrstva za okolje in prostor.<\/p>\n
Blejska ob\u010dina je ob lanskem alarmantnem stanju jezera iskala tudi druge na\u010dine za njegovo izbolj\u0161anje. Tako je iz jezera odstranjevala velike koli\u010dine alg, ki so se razrasle zaradi ve\u010d dejavnikov, ki jih sedaj ni, zato je stanje jezera letos bolj\u0161e in se vra\u010da v normalo. Se pa posledice pove\u010danega onesna\u017eenja iz leta 2019 \u0161e vedno ka\u017eejo, je pojasnila \u0160pela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje.<\/p>\n
Tudi letos v jezeru cvetijo cianobakterije, vendar druge vrste, ki niso tako vidne. To je posledica druga\u010dnih vremenskih razmer v jesenskem \u010dasu. Zaradi manj\u0161e koli\u010dine hranil, ker iz zaledja ni bilo novih virov in so ostale samo avtohtone rezerve, pa je cvetenje tudi manj obilno, je pojasnila Remec Rekarjeva.<\/p>\n
Pozitivne u\u010dinke je poleg odstranjevanja alg iz jezera imelo tudi manj\u0161e obremenjevanje jezera s strani turizma, kar je posledica epidemije. Kot je poudaril blejski \u017eupan Janez Fajfar, je bila lanska situacija res huda, letos pa je lepo videti, kako se je narava hitro obnovila. “Upamo, da bomo z raznimi prijemi \u0161e naprej \u010dim bolj \u0161\u010ditili kakovost vode v jezeru,” je dejal in izpostavil odgovoren odnos vsakega posameznika do narave.<\/p>\n
Kot je povedala Remec Rekarjeva klju\u010dna za stanje jezera ostajata dotok Radovne in natega. “To je dejansko uspe\u0161en sistem za vzdr\u017eevanje vsaj pribli\u017eno dobrega stanja jezera,” je poudarila. V primeru ponovnih obse\u017enej\u0161ih cvetenj pa bodo na pomo\u010d poklicali koncesionarja, ki bo z mre\u017eami poskrbel za odstranjevanje alg oziroma cianobakterij.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Blejsko jezero je leto\u0161njo zimo v bolj\u0161em stanju, kot je bilo pred letom dni, ko je bilo podvr\u017eeno obse\u017enemu razrastu cianobakterij. Alarmantno stanje je lani spro\u017eilo \u0161tevilne aktivnosti, ob\u010dina je iz jezera odstranjevala alge, temeljito pa je bil pregledan tudi sistem sanacijskih naprav.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":433013,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1773,2171,1595],"source":[4511],"supertag":[5675,16390],"acf":[],"yoast_head":"\n