O dogajanju v dr\u017eavi je med drugim najprej poro\u010dala vladajo\u010da stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD), nato pa je prevzem oblasti preko svoje televizije potrdila tudi vojska. Kot je sporo\u010dila, voditelj dr\u017eave za\u010dasno postaja nekdanji general Myint Swe. Dejanska oblast je sicer rokah vrhovnega poveljnika vojske Min Aung Hlainga, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Vojska je poleg Aung San Suu Kyi in predsednika Wina Myinta aretirala tudi druge politi\u010dne voditelje in ministre na dan, ko bi se moral na ustanovi seji sestati nov dr\u017eavni parlament. Za zdaj \u0161e ni jasno, kak\u0161na usoda \u010daka novoizvoljene poslance.<\/p>\n
Aung San Suu Kyi je \u0161e pred prijetjem glede na izjave svoje stranke ljudi pozvala, naj zavrnejo udar. “Pozivam ljudi, naj ne sprejmejo tega, naj se odzovejo in protestirajo proti temu udaru vojske,” je sporo\u010dila glede na izjavo, ki jo je na uradni strani na Facebooku objavila NLD.<\/p>\n
Po aretacijah je mjanmarska vojska prevzela nadzor nad komunikacijami v dr\u017eavi, ki so zelo omejene, zaprtih je ve\u010d omre\u017eij mobilne telefonije, poro\u010dajo pa tudi o motnjah na internetu. Na ulicah prestolnice Naypyitaw in najve\u010djega mesta Yangon patruljira vojska.<\/p>\n
Napetosti med vojsko, ki je dr\u017eavo vodila skoraj pol stoletja, in civilno vlado so se v zadnjem \u010dasu razplamtele zaradi domnevnih prevar na novembrskih volitvah. Volitve je zlahka dobila NLD, \u010desar vojska ne priznava. Voja\u0161ki vrh je \u017ee prej\u0161nji teden zagrozil s prevzemom oblasti, dokler se ne uredijo volilne nepravilnosti.<\/p>\n
Novembrske volitve so bile \u0161ele druge demokrati\u010dne volitve, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 kon\u010dalo 49 let voja\u0161ke diktature. Vojska je nemudoma po volitvah za\u010dela govoriti o prevarah in pribli\u017eno desetih milijonih ponarejenih glasovnicah ter zahtevala vpogled v volilne sezname.<\/p>\n
Volilna komisija je to zavrnila in voja\u0161ki poveljnik Mjanmara, general Min Aung Hlaing je prej\u0161nji teden napovedal mo\u017enost ukinitve ustave iz leta 2008.<\/p>\n
Mjanmar je po neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 prvi voja\u0161ki udar do\u017eivel leta 1962 in potem drugega leta 1988. Dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Suu Kyi je bila po drugem voja\u0161kem udaru 20 let zaprta in si je v svetu pridobila status demokrati\u010dne ikone.<\/p>\n
V zadnjih letih je njeno vodenje zaznamovalo ravnanje s pripadniki muslimanske manj\u0161ine Rohingya, ki so se leta 2017 zaradi voja\u0161kega posredovanja v velikem \u0161tevilu zatekli v Banglade\u0161. Suu Kyijeva je bila tar\u010da mednarodnih kritik, da ni storila ni\u010desar, da bi ustavila nasilna dejanja vojske, ki so sledila napadom na policijske postaje v zvezni dr\u017eavi Rakhine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mjanmarska vojska je danes izvedla dr\u017eavni udar in aretirala predsednika dr\u017eave Wina Myinta, dejansko voditeljico Aung San Suu Kyi in \u0161tevilne druge visoke politike. Za leto dni je razglasila razmere in naznanila, da je prevzela oblast.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":443918,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8881],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n