Lani je Slovenija zabele\u017eila 51 odstotkov manj prihodov in 42 odstotkov manj preno\u010ditev kot pred letom dni. Prihodov tujih turistov je bilo 74 odstotkov manj, kar je enako zmanj\u0161anju mednarodnega turizma na globalni ravni, je statisti\u010dne podatke, objavljene prej\u0161nji teden, na dana\u0161nji spletni novinarski konferenci povzela direktorica Slovenske turisti\u010dne organizacije (STO) Maja Pak.<\/p>\n
Padec prihodov tujih gostov je ubla\u017eila 21-odstotna rast doma\u010dih turistov, ki so ustvarili za tretjino ve\u010d preno\u010ditev. To je bila posledica turisti\u010dnih bonov, promocijske kampanje Moja Slovenija ter privla\u010dne ponudbe turisti\u010dnega gospodarstva, je ocenila Pakova. Podatki Evropske potovalne komisije ob tem ka\u017eejo, da sta bili Slovenija in Danska edini evropski destinaciji, ki sta lani uspeli zabele\u017eiti rast preno\u010ditev doma\u010dih gostov.<\/p>\n
Slovenski turizem je trenutno pri \u0161tevilkah izpred desetih let, je spomnila direktorica STO. Okrevanje bo dolgo, na \u0161tevilke iz leta 2019 bi se lahko vrnili \u0161ele okoli 2024. Pri tem so nekateri deli panoge precej bolj prizadeti kot drugi, denimo turisti\u010dne agencije, vodniki, poslovna sre\u010danja, prevozniki, gostinci, mestni hoteli in drugi.<\/p>\n
Letos slovenski turizem pri\u010dakuje podobne \u0161tevilke kot lani, a z nekoliko manj slovenskimi in nekoliko ve\u010d tujimi gosti. Aprila ali maja bodo turisti\u010dni delavci \u017ee pri\u010dakovali tuje goste, a bo veliko odvisno od takrat veljavnih ukrepov in zdravstvene slike v Sloveniji in \u0161ir\u0161e.<\/p>\n
Dr\u017eavni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je poudaril, da je epidemija covida-19 in z njo povezan 80-odstotni upad turizma na globalni ravni hud udarec za mnoge dr\u017eave, tudi za Slovenijo. Z za\u010detkom cepljenja se po njegovih besedah vra\u010da nekaj optimizma, a je za okrevanje panoge najprej klju\u010dno, da turizem in gostinstvo vmesni \u010das sploh pre\u017eivita.<\/p>\n
“O resni\u010dnem okrevanju bomo lahko govorili \u0161ele takrat, ko se bo ponovno zagnal mednarodni promet in se bodo sprostili omejitveni ukrepi pri nas in v tujini,” je dejal Zajc. Da bi \u010dim prej pri\u0161li do te to\u010dke, je treba iskati re\u0161itve na mednarodni ravni, zlasti zagotavljanje nadzora za varen prehod meja. “O tem vpra\u0161anju v okviru Evropske komisije \u017ee te\u010de razprava,” je pojasnil.<\/p>\n
Do takrat pa je treba turisti\u010dnemu sektorju omogo\u010diti, da ohrani delovna mesta. K temu so veliko pripomogli dosedanji protikoronski zakoni z ukrepi, kot so subvencioniranje \u010dakanja na delo, skraj\u0161anega delovnega \u010dasa in povra\u010dila dela fiksnih stro\u0161kov. V okviru sedmega protikoronskega zakona je v pripravi drugi poziv za sofinanciranje obratovalnih stro\u0161kov v vi\u0161ini 36 milijonov evrov.<\/p>\n
SID banka in slovenski podjetni\u0161ki sklad sta prilagodila obstoje\u010de finan\u010dne instrumente in uvedli nekatere nove. Posojilni sklad za turizem na SID banki v vi\u0161ini 160 milijonov evrov je \u017ee zaklju\u010den, podjetni\u0161ki sklad pa bo nudil 90 milijonov evrov za brezobrestne kredite za mala in srednja podjetja, tudi turisti\u010dne agencije, je med drugim navedel Zajc. V nacionalnem na\u010drtu za okrevanje in odpornost je za preoblikovanje slovenskega turizma predvidenih 93 milijonov nepovratnih in 200 milijonov povratnih sredstev.<\/p>\n
Na gospodarskem ministrstvu so ob tem \u017ee za\u010deli z evalvacijo rezultatov strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki bo potekala do aprila, hkrati pa z razpisom \u017ee i\u0161\u010dejo pripravljalca nove strategije.<\/p>\n
Nenazadnje je vlada do konca leto\u0161njega leta podalj\u0161ala veljavnost turisti\u010dnih bonov. Od skupne vrednosti 357 milijonov jih je bilo lani unov\u010denih 128 milijonov, delno ali v celoti izkori\u0161\u010denih je okoli 935.000 bonov. Preostale bodo upravi\u010denci lahko unov\u010dili letos, kakor hitro bodo nastanitveni obrati lahko odprli vrata. “Upam, da se bo situacija toliko izbolj\u0161ala, da ne bo potrebno novo podalj\u0161anje,” je dejal Zajc.<\/p>\n
Kdaj bi lahko gostinci ali hotelirji znova za\u010deli sprejemati goste, dr\u017eavni sekretar ni \u017eelel ugibati. Na prvem mestu je obvladovanje epidemije, je pod\u010drtal, a ocenil, da se \u0161tevilke trenutno gibljejo v pravo smer.<\/p>\n
Na novinarski konferenci so danes \u0161e posebej izpostavili Slovenijo kot evropsko gastronomsko regijo. Ta projekt ni le promocijski, ampak v pomembnem delu tudi razvojen, je spomnila Pakova.<\/p>\n
V leto\u0161njem letu je STO zeleno shemo slovenskega turizma raz\u0161irila na gostince z znakom Slovenia Green Cuisine. \u010ceprav so poziv objavili \u0161ele prej\u0161nji teden, sta dva ponudnika znak \u017ee prejela; to sta Gostilna pri Lojzetu z Dvorca Zemono ter restavracija COB (Cooking outside the box) iz Portoro\u017ea.<\/p>\n
Govorniki na novinarski konferenci so se sicer strinjali, da ima Slovenija kot kulinari\u010dna destinacija velik potencial v kakovostnih lokalnih sestavinah, tradiciji in kreativnosti. Je pa ambasadorka projekta evropske gastronomske regije Mira \u0160emi\u0107 pozvala k nadaljnjemu razvoju stre\u017ebe. “Opa\u017eamo, da je servis \u0161ibka to\u010dka,” je dejala in poudarila, da morajo natakarji gostu znati predstaviti “vse, kar Slovenija ponuja”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenski turizem po letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, \u010daka \u0161e eno zahtevno leto. Gre sicer za leto, ko se Slovenija pona\u0161a z nazivom evropske gastronomske regije, zato so dele\u017eniki v panogi izpostavili upanje, da bodo gostinci in drugi turisti\u010dni delavci \u010dim prej znova lahko odprli vrata.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":416611,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,1917],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n