Statisti\u010dnih podatkov o oku\u017ebah za torek sicer \u0161e ni, razlog naj bi bile tehni\u010dne te\u017eave. Znano pa je \u017ee, da je bolni\u0161ni\u010dno oskrbo danes zjutraj potrebovalo 1012 covidnih bolnikov, kar je 20 manj kot v torek in najmanj od novembra. Intenzivno terapijo je potrebovalo 165 pacientov, torej trije manj kot v torek. Skupaj je bilo v torek odpu\u0161\u010denih 82 bolnikov, na novo pa jih je bilo sprejetih 83, je navedla Maja Bratu\u0161a, ki je vodila vladno novinarsko konferenco.<\/p>\n
Direktor Univerzitetne klinike za plju\u010dne bolezni in alergijo Golnik Ale\u0161 Rozman je na dana\u0161nji vladni novinarski konferenci, namenjeni aktualnim epidemiolo\u0161kim razmeram, pojasnil, da so bili hitri testi narejeni oziroma validirani za testiranje populacije s klini\u010dnimi znaki bolezni. Za tiste, ki teh nimajo, pa je najbr\u017e zanesljivost slab\u0161a.<\/p>\n
Da bi zmanj\u0161ali vpliv la\u017enih testov na statistiko o oku\u017ebah, ki kroji sprejemanje ukrepov za obvladovanje epidemije, pa Rozman meni, da je re\u0161itev ta, da se hitre teste validira, torej preverja \u0161e s PCR testom, se ugotovi, kolik\u0161na so odstopanja in se nato to upo\u0161teva v statistiki.<\/p>\n
Hitri antigenski test je namre\u010d terenski presejalni test, “s katerim na nivoju populacije neko stvar, ki je \u0161la izpod kontrole, la\u017eje obvladujemo”, je dejal Rozman. PCR test je namre\u010d zamuden, dra\u017eji in ne da takoj\u0161njega odgovora. V Sloveniji imamo kapaciteto do okoli 7000 testov na dan, \u0161olnikov je bistveno ve\u010d.<\/p>\n
Kot je pojasnil, hitre antigenske teste zdravstveni delavci poznajo \u017ee s primerov drugih bolezni, denimo gripe in ves \u010das zanje velja, da so od 60-70 odstotno zanesljivi. Tako tudi v primeru testov na novi koronavirus niso pri\u010dakovali ve\u010d, “ker sama tehnologija ne zmore ve\u010d”. Po njegovih besedah je tak test lahko 95-odstoten le v laboratorijskih pogojih in pri homogeni populaciji.<\/p>\n
\u010ce smo v dilemi glede konkretnega posameznika, je PCR test zlati standard, \u010de govorimo o nivoju populacije, ko je oku\u017eb veliko, ve\u010dina ljudi pa ni \u017eivljenjsko ogro\u017eena, pa uporabljamo hitre teste. “Ko bo \u0161tevilo oku\u017eb padlo, se bomo lahko vrnili k zlatemu standardu,” je prepri\u010dan Rozman. Dotlej pa delamo s tistim, kar imamo, je navedel in dodal, da la\u017enih testov spet ni tako zelo veliko.<\/p>\n
Redni profesor na fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut \u0160trukelj je sicer dejal, da je znanstveno mogo\u010de samo, da je test na oku\u017ebo z novim koronavirusom po metodi PCR pozitiven, hitri antigenski test pa negativen, medtem ko obratno ni mogo\u010de. “V tem primeru je nekaj narobe, ali s testom ali z izvajanjem,” je povedal. V vsakem primeru morajo biti PCR testi merilo, je poudaril. Hitri testi so lahko po njegovih pojasnilih la\u017eno pozitivni, \u010de test ni zanesljiv ali pa je manipulacija po odvzemu brisa napa\u010dna.<\/p>\n
Na Koro\u0161kem hude problematike glede testiranja s hitrimi testi nimajo, oziroma, da je ta “trenutno bolj izjema kot pravilo”, je danes povedala predstojnica Obmo\u010dne enote NIJZ Ravne na Koro\u0161kem Neda Hudopisk. Je pa dodala, da bi morale biti odlo\u010ditve glede tega sprejete na nacionalni ravni, saj bi tako lahko v posameznih regijah po celotni dr\u017eavi delovali bolj usklajeno.<\/p>\n
Primeri oku\u017eb so po besedah Hudopiskove v koro\u0161ki regiji najpogostej\u0161i v aktivni populaciji, ve\u010d jih zaznavajo pri \u017eenskah. Po podatkih epidemiolo\u0161ke slu\u017ebe so najpogostej\u0161i izvori oku\u017eb v krogu dru\u017eine, na delovnem mestu in zasebnih dru\u017eenjih, veliko pa jih tudi ne ve, kje se oku\u017eijo. Do oku\u017eb v domovih za starej\u0161e v zadnjih tednih ne prihaja.<\/p>\n
Do danes so uspeli cepiti okoli dva odstotka prebivalcev, kar skupaj s prebolelimi predstavlja okoli 12 odstotkov. Umrljivost tudi na Koro\u0161kem upada, je dodala.<\/p>\n
Na Golniku so bolniki po besedah Rozmana prete\u017eno starej\u0161i od 60 ali 65 let, najmlaj\u0161i na mehanski ventilaciji je star 35 let in je bil pred tem brez pridru\u017eenih bolezni. Pritisk na kapacitete na covidnem oddelku se je sicer nekoliko sprostil, “najde se tudi prosta postelja”, je dejal Rozman.<\/p>\n
\u0160e vedno pa svari, da je treba koli\u010dino virusa v populaciji bistveno zmanj\u0161ati. Meni tudi, da bi morali omejiti potovanja, da se mutacije, ki se pojavljajo po svetu, ne bi \u0161irile. Je pa prepri\u010dan, da se bomo s temi virusi ukvarjali \u0161e dolgo in da bo na\u0161a dru\u017eba odslej druga\u010dna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob razli\u010dnih izidih hitrih in PCR testov na novi koronavirus pri \u0161olnikih strokovnjaki ponavljajo, da so PCR testi zanesljivej\u0161i, a je zmo\u017enost njihovega izvajanja omejena. Bi bilo pa smiselno ugotovljena odstopanja v zanesljivosti hitrih testov upo\u0161tevati pri statistiki, na podlagi katere se sprejema ukrepe, meni direktor Golnika Ale\u0161 Rozman.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":444170,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[16072,15632,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n