Da gredo stvari nekaj manj kot leto dni po izbruhu pandemije novega koronavirusa v EU v pravo smer, je menilo 39 odstotkov vpra\u0161anih oz. sedem odstotkov ve\u010d kot pred letom dni; v Sloveniji je bilo takega mnenja kar 60 odstotkov vpra\u0161anih.<\/p>\n
Skoraj tri \u010detrtine vpra\u0161anih, 72 odstotkov, meni, da bo na\u010drt EU za okrevanje gospodarstvu njihove dr\u017eave omogo\u010dil hitrej\u0161e okrevanje in odpravljanje posledic pandemije. V Sloveniji je ta dele\u017e 76 odstotkov.<\/p>\n
66 odstotkov anketirancev na ravni EU je optimisti\u010dnih glede prihodnosti EU, Slovenci pa so z 78 odstotki skupaj z Malto na drugem mestu med vsemi dr\u017eavljani EU. Za odtenek ve\u010d optimistov, 79 odstotkov, so zabele\u017eili le na Irskem.<\/p>\n
Kljub temu pa ob nadaljevanju pandemije osebna pri\u010dakovanja ostajajo pesimisti\u010dna – 53 odstotkov vpra\u0161anih meni, da bo gospodarski polo\u017eaj v njihovi dr\u017eavi \u010dez leto dni slab\u0161i kot danes in le vsak peti je nasprotnega mnenja. V Sloveniji je dele\u017e pesimistov s 65 odstotki \u0161e vi\u0161ji.<\/p>\n
Prav tako ve\u010d kot polovica anketiranih pri\u010dakuje, da bodo njihovi \u017eivljenjski pogoji \u010dez leto dni enaki kot danes, \u010detrtina jih meni, da bodo \u017eiveli \u0161e slab\u0161e, nasprotno pa pri\u010dakuje petina. V Sloveniji jih 35 odstotkov meni, da bodo njihovi \u017eivljenjski pogoji slab\u0161i, da bodo enaki, jih meni 44 odstotkov, da se bodo izbolj\u0161ali, pa 21 odstotkov.<\/p>\n
Med novimi klju\u010dnimi prednostnimi nalogami, s katerimi bi se moral ukvarjati Evropski parlament, je 48 odstotkov anketiranih navedlo boj proti rev\u0161\u010dini in dru\u017ebenim neenakostim. Na drugem mestu je boj proti terorizmu in kriminalu, sledita kakovostno izobra\u017eevanje za vse in za\u0161\u010dita okolja.<\/p>\n
Tudi anketiranci iz Slovenije so s 63 odstotki na prvo mesto uvrstili boj proti rev\u0161\u010dini in dru\u017ebenim neenakostim, na drugo mesto boj proti terorizmu in kriminalu, na tretje pa ukrepe za varstvo okolja in za\u0161\u010dito biotske raznolikosti.<\/p>\n
Pri navajanju osrednjih vrednot, ki bi jih moral braniti Evropski parlament, na ravni EU na vrhu ostajata za\u0161\u010dita \u010dlovekovih pravic po svetu z 51 odstotki ter enakost med spoloma z 42 odstotki, medtem ko se je na tretje mesto prebila solidarnost med \u010dlanicami z 41 odstotki.<\/p>\n
Anketiranci iz Slovenije so solidarnost med \u010dlanicami navedli na prvem mestu z 61 odstotki.<\/p>\n
Pandemija in drugi globalni izzivi, kot so podnebne izredne razmere, krepijo zahteve dr\u017eavljank in dr\u017eavljanov po temeljiti reformi EU. 63 odstotkov oz. pet odstotkov ve\u010d kot leta 2019 jih \u017eeli, da bi imel Evropski parlament v prihodnosti pomembnej\u0161o vlogo. V Sloveniji je ta dele\u017e z 78 odstotki med najvi\u0161jimi v EU.<\/p>\n
Le 27 odstotkov vpra\u0161anih podpira EU v trenutni obliki, medtem ko jih 44 odstotkov \u0161e kar podpira EU, vendar si \u017eelijo njene reforme. Za Slovenijo sta dele\u017ea podobna.<\/p>\n
Raziskavo je naro\u010dil Evropski parlament, med 20. novembrom in 21. decembrom lani pa jo je izvedla agencija Kantar. Sodelovalo je nekaj ve\u010d kot 27.200 anketirancev iz vseh 27 dr\u017eav \u010dlanic EU, starej\u0161ih od 15 let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Evropski uniji se je okrepil dele\u017e tistih s pozitivnim mnenjem o povezavi. Kot je pokazala lani jeseni opravljena javnomnenjska raziskava, je takih 50 odstotkov, kar je deset odstotnih to\u010dk ve\u010d kot leta 2019. V Sloveniji tovrstno stali\u0161\u010de deli kar 58 odstotkov vpra\u0161anih, so sporo\u010dili iz Evropskega parlamenta.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":443873,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[5088,1910,1595],"source":[4511],"supertag":[5675,6103],"acf":[],"yoast_head":"\n