Na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ) namre\u010d opravljajo raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na \u017eivljenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA, s katero \u017eelijo pove\u010dati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko iz\u010drpanost v Sloveniji. Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Ho\u010devar Grom z NIJZ, je pandemska iz\u010drpanost naraven in pri\u010dakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v na\u0161 vsakdan.<\/p>\n
Raziskava po njenih besedah daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prina\u0161a pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa. Raziskava, ki so jo za\u010deli decembra lani, poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. To raziskavo delajo tudi nekatere druge dr\u017eave, zato bodo podatki mednarodno primerljivi.<\/p>\n
V tokratnem, \u0161estem delu raziskave, je velika ve\u010dina anketirancev navajala, da je v zadnjih sedmih dneh upo\u0161tevala ukrepe in priporo\u010dila za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa. V najve\u010dji meri upo\u0161tevajo uporabo za\u0161\u010ditne maske v javnosti (94,3 odstotka), izogibanje obiskovanju starej\u0161ih, kadar imajo znake oku\u017ebe (92,3 odstotka), ter vzdr\u017eevanje razdalje v javnosti (86,5 odstotka). Le okoli 60 odstotkov pa jih upo\u0161teva priporo\u010dilo glede razku\u017eevanja povr\u0161in.<\/p>\n
Februarja pa so anketirance spra\u0161evali, v kolik\u0161ni meri podpirajo ukrepe oziroma njihovo sprostitev, ko smo pre\u0161li v oran\u017eno fazo spro\u0161\u010danja ukrepov. Najvi\u0161jo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda ob\u010dinskih meja, in sicer 88,8-odstotno. Ta prepoved je po besedah Ho\u010devar Gromove \u017ee po prej\u0161njih raziskavah precej motila.<\/p>\n
Med veljavnimi ukrepi pa anketirance najbolj moti omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le 31,4 odstotka vpra\u0161anih.<\/p>\n
Anketirance so spra\u0161evali tudi, v kolik\u0161ni meri zaupajo dolo\u010denim osebam oz. in\u0161titucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolni\u0161nice in delodajalci. Najmanj\u0161e pa verske institucije, ministrstvo za zdravje in policija.<\/p>\n
Da cepivo lahko pripomore k zajezitvi \u0161irjenja pandemije, meni 68 odstotkov anketirancev. Cepiti se namerava 55,2 odstotka vpra\u0161anih, pri tem pa so mlaj\u0161i glede cepljenja bolj skepti\u010dni v primerjavi s starej\u0161imi.<\/p>\n
Njihova odlo\u010ditev o cepljenju pa bo odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in u\u010dinkovito, ali je cepivo \u017ee dalj \u010dasa v uporabi in glede na priporo\u010dilo osebnega zdravnika.<\/p>\n
Podatki ka\u017eejo tudi rahel trend poslab\u0161anja glede \u017eivljenjskega sloga vpra\u0161anih. Skoraj polovica (45,4 odstotka) je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizi\u010dno aktivna kot pred pandemijo, kar 34 odstotkov pa se jih je izogibalo obisku zdravnika zaradi te\u017eav, ki niso povezane s covidom-19. Ho\u010devar Gromova zato v prihodnje pri\u010dakuje poslab\u0161anje na podro\u010dju kroni\u010dnih nenalezljivih bolezni.<\/p>\n
V \u0161estem delu raziskave so tudi zaznali, da ima 21,5 odstotka anketirancev te\u017eave v du\u0161evnem zdravju, 10,8 odstotka oseb pa \u017ee ima znake depresivne motnje. Najve\u010d te\u017eav pri du\u0161evnem zdravju se pojavlja pri starih od 18 do 29 let (31,9 odstotka). To je po besedah Ho\u010devar Gromove v skladu z napovedjo, da virus najbolj prizadene starej\u0161e, ukrepi za njegovo omejevanje pa mlaj\u0161e.<\/p>\n
To ugotovitev potrjujejo tudi odgovori na vpra\u0161anje o finan\u010dni situaciji. Da je njihova finan\u010dna situacija v zadnjih treh mesecih slab\u0161a kot prej, je odgovorilo 25,3 odstotka vpra\u0161anih. Najve\u010dje poslab\u0161anje (35,3 odstotka) ocenjuje najmlaj\u0161a skupina anketiranih, od 18 do 29 let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na \u017eivljenje ljudi ka\u017ee, da velika ve\u010dina upo\u0161teva predpisane ukrepe za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa, najbolj pa jih moti no\u010dna omejitev gibanja. Na NIJZ \u0161e ugotavljajo, da bodo posledice epidemije najbolj prizadele mlaj\u0161o generacijo, ki ji bo treba posvetiti posebno pozornost.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":374745,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[15632,12669,5670,10408,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n