Beovi\u0107eva je vodenje Zdravni\u0161ke zbornice Slovenije prevzela pred dobrim tednom, ko so ji novoizvoljeni poslanci na ustanovni seje skup\u0161\u010dine soglasno potrdili mandat. Zdravnica, ki je slovenski javnosti postala znana predvsem kot zdaj \u017ee nekdanja vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je v svojih na\u010drtih za delo v \u0161tiriletnem mandatu zelo ambiciozna.<\/p>\n
Zbornica mora po mnenju nove predsednice \u010dlanom ponuditi ve\u010d, jim pokazati, da obstaja. Cilj je, kot je izpostavila Beovi\u0107eva, da bo zbornica varnostna mre\u017ea ter da bo zdravnikom nudila pravno, socialno in psiholo\u0161ko pomo\u010d v vseh mo\u017enih situacijah. “Moramo se odpreti in dose\u010di, da je ob te\u017eavah zdravnikova prva misel stik z zbornico, ki mu lahko pomaga,” je dejala.<\/p>\n
Ena od prvih zadev, ki se jih bo lotila nova ekipa, je prenova statuta za la\u017eji potek volitev. Kot je spomnila, so v preteklosti zaradi nedoseganja volilnega kvoruma \u017ee morali ponavljati volitve, to pa omejuje delo zbornice.<\/p>\n
Meni tudi, da je znotraj zbornice treba urediti polo\u017eaj zobozdravnikov, da bo avtonomen, kot to potrebujejo. Glede te\u017enje dela zobozdravni\u0161tva po odcepitvi oz. oblikovanju svoje zbornice Beovi\u0107eva odgovarja, da je to njihova odlo\u010ditev. “Najbr\u017e pa je tudi za njih dobro, da so del ve\u010dje institucije, ki njihove interese zastopa navzen,” je dodala.<\/p>\n
Napovedala je tudi krepitev javne podobe zdravnikov. Po njenih oceni sta v slovenski javnosti dva skrajna pogleda na zdravni\u0161tvo: “Po eni strani se zdravni\u0161ki poklic v javnosti glorificira, po drugi strani pa smo ozna\u010deni za zaslu\u017ekarje.” Kot pravi, je treba z odprto komunikacijo dose\u010di, da se zdravnike “razume kot normalne ljudi, ki se pa\u010d spoznamo na medicino in jo opravljamo s poslanstvom v dobro \u010dloveka”.<\/p>\n
Prav tako ugotavlja, da ima tudi politika ve\u010dkrat svoje interese, kako prikazati zdravni\u0161tvo. “Vendarle smo ljudje, ki nekako \u0161trlimo ven. Re\u0161ujemo ljudi v stiski, gre pa tudi za skupino izobra\u017eenih, sposobnih, pametnih ljudi. To za sabo potegne neko predstavo elitizma. A po drugi strani je delo zdravnika pogosto te\u017eko, kot da bi delal v rudniku. To realno podobo je treba predstaviti,” je dejala.<\/p>\n
Izpostavila je \u0161e, da mora zbornica nasloviti javne izjave nekaterih zdravnikov, s katerimi nasprotujejo z dokazi podprti medicini, v zadnjem \u010dasu predvsem glede covida-19. Po njenem mnenju je med zdravniki treba odpreti \u0161iroko razpravo in nato javnosti predstaviti, kako razmi\u0161ljajo. Ob tem je poudarila, da vse ni \u010drno-belo, nekatere izjave pa so lahko resni\u010dno \u0161kodljive. “Ko proti cepljenju govorijo laiki, jih ne zavezuje odgovornost za zdravje ljudi. Nas pa. Zdravnik ob \u0161tirih popoldan ne neha biti zdravnik,” je bila jasna.<\/p>\n
Obeta si dobro sodelovanje z novim ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem. “V \u010dasu njegovega vodenja ljubljanskega klini\u010dnega centra se je pokazalo, da je pomembno, da je zdravnik. Razume osnovne procese in ne potrebuje prilagajanja, u\u010denja, za kaj gre v zdravstvenem sistemu. Prepri\u010dana sem, da bo njegovo delo na \u010delu zdravstvenega resorja koristilo slovenski dru\u017ebi,” je ocenila.<\/p>\n
Spomnila je, da je zbornica \u017ee v preteklem mandatu pripravila dolo\u010dene predloge glede reorganizacije zdravstva, ki jih je treba pregledati in ministrstvu ponuditi v pomo\u010d.<\/p>\n
V Sloveniji je malo zdravnikov, zato je po njenem mnenju treba mobilizirati vse, da bi uspeli nadoknadili primanjkljaj zaradi epidemije covida-19 in dolgoro\u010dno skraj\u0161ati \u010dakalne dobe. Kot je ob tem pojasnila, so tudi pri \u010dakalnih dobah velike razlike – nekatere obravnave je treba opraviti takoj, druge lahko po\u010dakajo: “Tukaj gre za strokovne odlo\u010ditve. O tem ne more nekdo odlo\u010dati administrativno.”<\/p>\n
Beovi\u0107eva ob tem zagovarja tudi sistemsko preverjanje kakovosti zdravstvenih storitev, kot to po\u010dnejo v ZDA in zahodni Evropi. Ideje o oblikovanje telesa za merjenje kakovosti so v Sloveniji prisotne \u017ee nekaj \u010dasa, a do konkretnih korakov \u0161e ni pri\u0161lo. “Bolniki bi radi preverili, kam iti, da bo storitev opravljena dobro. To je neka raven, ki bi jo morali dose\u010di in pri kateri bi lahko zbornica pomagala,” je prepri\u010dana.<\/p>\n
Nekoliko bolj je zadr\u017eana do parlamentarnega nadzora. Zagovarja, da naj dru\u017eba in njeni voljeni predstavniki postavljajo vpra\u0161anja, preiskovalne komisije pa vidi tudi kot prilo\u017enost, da se v javnosti pove\u010da zavedanje o dolo\u010denih problemih. A je hkrati opozorila, da razprava pogosto zaide na raven, ko se nekdo na poziciji \u010duti upravi\u010denega komentirati in po svoje razlagati popolnoma strokovne teme. “To je pa te\u017eko poslu\u0161ati. Raven take razprave postane zelo uboga,” je opozorila.<\/p>\n
Treba pa se bo lotiti tudi te\u017eav na podro\u010dju dru\u017einske medicine, je opomnila. “Zelo je nenavadno, da se v \u010dasu digitalizacije dru\u017einskemu zdravniku, ki je ogro\u017eena vrsta zdravnika v Sloveniji, administrativno delo pove\u010duje,” je bila kriti\u010dna. Pri\u010dakuje, da bo odbor za osnovno zdravstvo pri zbornici pripravil konkretne predloge glede administrativnih razbremenitev, ki jih bodo naslovili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.<\/p>\n
Enega od korakov v pravo smer sicer vidi v pove\u010danju \u0161tevila vpisnih mest na \u0161tudij medicine. “A za to je treba imeti prostor in kader. Medicina se sprva resda u\u010di v predavalnicah, vi\u0161ji letniki pa ob bolnikovi postelji z mentorjem v manj\u0161ih skupinah. Sicer je \u0161tudij te\u017eko kvaliteten,” je pojasnila.<\/p>\n
Med razlogi za neodlo\u010danje za specializacijo dru\u017einskih zdravnikov vidi tudi v na\u010dinu financiranja, ki je po njeni oceni neskladno s potrebami v dr\u017eavi. “Tukaj je treba imeti bolj proste roke. \u010ce obstaja neka regija v Sloveniji, ki nima dru\u017einskega zdravnika, ne vem, zakaj ne bi ta zdravnik zaslu\u017eil ve\u010d kot predstojnik v klini\u010dnem centru,” je dejala.<\/p>\n
Po njenem mnenju glede na dosedanje izku\u0161nje ustrezno nagrajevanje zdravnikov v enotnem pla\u010dnem sistemu ni izvedljivo. Pri tem je kot mo\u017enost ob stimulativnih nagrajevanih na dr\u017eavni ravni za deficitarna podro\u010dja izpostavila \u0161e nagrajevanje znotraj institucij. “Nagrajevanje po nekih lestvicah ne glede na pomen, ki ga ima posamezen strokovnjak za ustanovo, je ne samo nesprejemljivo, ampak zlasti mlaj\u0161e kolege spodbudi za odhod med zasebnike, kjer opravljajo enostavnej\u0161e in bolje pla\u010dane storitve. S tem pada kakovost storitev v dr\u017eavi,” opozarja.<\/p>\n
Prav tako ne gre pozabiti na te\u017eave v kadrovsko podhranjeni zdravstveni negi. Kot je dejala, je klini\u010dni center v zadnjih letih izgubil na stotine medicinskih sester. “Nedopustno je, da ima blagajni\u010darka enako pla\u010do kot medicinska sestra na bolni\u0161ni\u010dnem oddelku. Odgovornost je neprimerljiva, prav tako delovni pogoji,” je bila jasna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nova predsednica zdravni\u0161ke zbornice Bojana Beovi\u0107 namerava okrepiti vlogo zbornice pri re\u0161evanju konkretnih te\u017eav zdravnikov. V pogovoru za STA je poudarila tudi pomen odgovornosti zdravnikov pri podajanju javnih izjav, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi. Kriti\u010dna je tudi do po njeni oceni prepo\u010dasnega odziva EU pri dobavi cepiv proti covidu-19.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":435157,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[16143,1595,6118],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n