Pred letom dni je bila Slovenija med redkimi dr\u017eavami v Evropi, kjer \u0161e niso potrdili novega koronavirusa. Prvi potrjen primer smo do\u010dakali 4. marca, prinesla ga je skupina popotnikov iz Maroka. Kmalu za tem so sledili \u0161e drugi vdori virusa v dr\u017eavo, med drugim ga je iz Italije prinesel zdravnik v metli\u0161ki dom za starej\u0161e. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metli\u0161kega doma.<\/p>\n
Osem dni po prvem primeru oku\u017ebe je bila zaradi vse ve\u010d oku\u017eb razgla\u0161ena epidemija, Slovenija je bila odtlej 60 odstotkov \u010dasa v razgla\u0161eni epidemiji.<\/p>\n
Prvi epidemi\u010dni val lani spomladi je prebrodila skoraj vzorno, umrlo je skupaj 109 covidnih bolnikov. A je na krilih spomladanskega uspeha jeseni sledil popolnoma obraten scenarij.<\/p>\n
Ocenjuje se, da se je v prvem epidemi\u010dnem valu oku\u017eil pribli\u017eno vsak stoti prebivalec, torej okoli 20.000 ljudi, na vrhuncu prvega vala je bil ku\u017een vsak 300. prebivalec. V jesensko-zimskem valu pa se je po ocenah oku\u017eila pribli\u017eno tretjina prebivalstva oz. \u0161tirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov. Ocenjuje se, da je trenutno ku\u017een vsak 50. prebivalec. Doslej je v Sloveniji umrlo ve\u010d kot 4100 ljudi, ki so se v 28 dneh pred smrtjo oku\u017eili z novim koronavirusom. Ve\u010dinoma je \u0161lo za starej\u0161e ljudi, a so med umrlimi tudi mlaj\u0161i od 40 let, umrla je tudi nose\u010dnica.<\/p>\n
Glede na to, da je bilo spomladi okoli novega koronavirusa in covida-19 ve\u010d vpra\u0161anj kot odgovorov – za virus se je vedelo \u0161ele dva meseca – se je javno \u017eivljenje v dr\u017eavi zaprlo \u017ee zelo zgodaj. Strah pred novim virusom je o\u010ditno prispeval tudi k temu, da so se ljudje v veliki meri dr\u017eali osnovnih preventivnih ukrepov za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa.<\/p>\n
Jeseni se je slika obrnila, ljudje so se o\u010ditno nekoliko manj dr\u017eali osnovnih ukrepov, vlada pa se je odlo\u010dila za zapiranje dr\u017eave tedne po tem, ko so to predlagali epidemiologi. Sledil je mo\u010dan val epidemije, v tem \u010dasu je pouk za osnovno\u0161olce ve\u010d kot tri mesece potekal na daljavo, srednje\u0161olci (razen zadnjega letnika) in \u0161tudentje se \u0161e niso vrnili v \u0161ole oz. fakultete.<\/p>\n
Ve\u010d mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, \u0161e vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije.<\/p>\n
Medtem ko je bil pred letom dni zaradi pomanjkanja testov in reagentov omejen dostop do testiranja tudi za ljudi, ki so imeli simptome oku\u017ebe, pa se je v jesenskem \u010dasu to bistveno spremenilo. Doslej je bilo v Sloveniji opravljenih ve\u010d kot 1,6 milijona testov PCR, ob prihodu zanesljivej\u0161ih hitrih testov na trg pa je proti koncu lanskega leta steklo tudi mno\u017ei\u010dno testiranje prebivalstva, s \u010dimer \u017eelijo v najve\u010dji meri odkriti oku\u017eene, ki za svojo oku\u017ebo ne vedo, jo pa zato lahko \u0161irijo.<\/p>\n
Re\u0161itev, da bi se na\u0161e \u017eivljenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60 do 70-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega virusa je bilo registrirano prvo u\u010dinkovito cepivo proti covidu-19, do zdaj so bila v EU registrirana tri cepiva, v kratkem se pri\u010dakuje registracija \u010detrtega.<\/p>\n
A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv, farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim dr\u017eavam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pri\u010dakovano. Medtem ko je denimo v Izraelu z enim odmerkom cepiva cepljena \u017ee polovica prebivalstva, pa je v Sloveniji po podatkih Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ) vsaj en odmerek prejelo 5,9 odstotka prebivalstva.<\/p>\n
Prednost imajo v skladu s strategijo cepljenja starej\u0161i, ki so tudi najbolj ogro\u017eeni za huj\u0161i potek bolezni, zaplete in smrt. Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starej\u0161e, kjer je covid-19 terjal najve\u010dji smrtni davek, zdravstvene delavce in ve\u010dinoma tudi \u017ee starej\u0161e od 80 let, je \u0161tevilo hospitaliziranih covidnih bolnikov ter smrti za\u010delo hitro padati, epidemija se je po ve\u010d mesecih za\u010dela umirjati.<\/p>\n
V bolni\u0161nicah se je doslej skupaj zdravilo 13.790 covidnih bolnikov, trenutno jih je nekaj ve\u010d kot 500, kar omogo\u010da, da nekatere bolni\u0161nice zapirajo covidne oddelke in se bodo lahko v ve\u010dji meri posvetile bolnikom brez te nalezljive bolezni.<\/p>\n
Poleg dolgoro\u010dnih posledic prebolelega covida-19 – nekatere so \u017ee znane in se ka\u017eejo v huj\u0161ih zdravstvenih te\u017eavah, ve\u010dji pojavnosti krvnih strdkov, dolgi rehabilitaciji, dolgoro\u010dnih kognitivnih in du\u0161evnih motnjah ter mo\u017enih hudih zapletih pri otrocih v obliki vnetja notranjih organov – pa se bo na zdravju prebivalstva zagotovo poznalo tudi dejstvo, da je bilo v \u010dasu epidemije opravljenih manj zdravstvenih storitev za necovidne bolnike.<\/p>\n
Ob te\u017ekem letu, ki za nami in je na preizku\u0161njo postavilo marsikaterega posameznika, dru\u017eino in celotno dru\u017ebo, pa je prihodnost negotova. \u010ceprav se drugi epidemi\u010dni val \u0161e ni iztekel, se tako napoveduje \u017ee tretji. Tudi v Sloveniji so prisotne nove, bolj nalezljive razli\u010dice virusa, proti katerim so dolo\u010dena cepiva manj u\u010dinkovita. Pojavnost teh razli\u010dic raste eksponentno, po nekaterih izra\u010dunih pa bi lahko prevladovale \u017ee konec prihodnjega meseca.<\/p>\n
Tako je klju\u010dni cilj novega ministra za zdravje Janeza Poklukarja, ki mu ob strani stoji nova svetovalna skupina strokovnjakov, obvladovanje epidemije covida-19, predvsem z vidika vdora novih razli\u010dic novega koronavirusa, in hkrati ohranjanje \u010dim bolj odprtega dru\u017ebenega \u017eivljenja. Med drugim \u017eelijo, da ostanejo odprte \u0161ole.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred slabim letom dni so v Sloveniji potrdili prvi primer novega koronavirusa, odtlej \u017ee ve\u010d kot 191.000. Od takrat je bila Slovenija 60 odstotkov \u010dasa v razgla\u0161eni epidemiji, ki jo spremljajo omejitveni ukrepi. Medtem ko so vsi upi za konec epidemije polo\u017eeni v cepljenje, pa skrbi po\u010dasna dobava cepiv. Ob tem je na obzorju nov epidemi\u010dni val.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":432954,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[6026,15933,15632,15877,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n