Kot je za STA dejal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem in\u0161titutu Romana Jerala, je glavna zna\u010dilnost razli\u010dice B1.525, ki jo nekateri imenujejo nigerijska, ker so jo prvi\u010d zaznali v sredini decembra v Nigeriji, mutacija E484K, ki jo vsebujeta tudi ju\u017enoafri\u0161ka in brazilska razli\u010dica.<\/p>\n
Ni znano, \u010de sta nigerijska in ju\u017enoafri\u0161ka razli\u010dica bolj ku\u017eni od obi\u010dajne, a omenjena mutacija zmanj\u0161uje u\u010dinkovitost vezave protiteles in zmanj\u0161a nevtralizacijo virusa. Podatkov o tem sicer ni, a verjetno lahko pri\u010dakujemo, da bodo cepiva pri tej razli\u010dici, ki se v nekaterih mutacijah razlikuje od ju\u017enoafri\u0161ke, nekoliko manj u\u010dinkovita, je pojasnil Jerala.<\/p>\n
Ker na lastnosti virusa vpliva kombinacija mutacij, je te\u017eko z gotovostjo napovedati, kak\u0161en u\u010dinek bo ta razli\u010dica imela, to bi bilo treba eksperimentalno preveriti v laboratoriju oziroma v epidemiolo\u0161kih ali klini\u010dnih preiskavah, je dejal. V Nigeriji pa je po njegovih besedah dele\u017e te razli\u010dice v dveh mesecih zrasel na 20 odstotkov vseh oku\u017eb.<\/p>\n
Kot je navedel, je bilo skupaj na podlagi dolo\u010danja sekvenc na svetu potrjenih le okoli 300 primerov razli\u010dice B1.525. Najve\u010d primerov so potrdili na Danskem, v Veliki Britaniji, Nigeriji, ZDA in Italiji, potem pa sledi \u017ee Slovenija. Visoko \u0161tevilo zaznanih primerov po njegovih pojasnilih odra\u017ea predvsem dr\u017eave, v katerih dolo\u010danje zaporedij izvajajo v ve\u010dji meri, to sta predvsem Danska in Velika Britanija. Slovenija je v zadnjem \u010dasu zelo uspe\u0161no pospe\u0161ila dolo\u010danje zaporedij in smo po \u0161tevilu dolo\u010denih zaporedij le malo za precej ve\u010djo Avstrijo in petkrat bolj\u0161i od Hrva\u0161ke, je dodal.<\/p>\n
Po danes objavljenih podatkih In\u0161tituta za mikrobiologijo in imunologijo so genetsko razli\u010dico B1.525 doslej potrdili v \u0161tirih vzorcih iz osrednje Slovenije. O enem primeru te razli\u010dice je \u017ee prej\u0161nji teden poro\u010dal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki pa naj bi najnovej\u0161e podatke predstavil v \u010detrtek. Po navedbah Jerale so iz Slovenije skupaj poro\u010dali o sedmih primerih zaporedij te razli\u010dice.<\/p>\n
Na potrjene primere te razli\u010dice virusa bi se bilo po njegovem mnenju treba odzvati podobno kot v primeru ju\u017enoafri\u0161ke, torej posvetiti posebno pozornost sledenju stikom, \u0161e preden se ta raz\u0161iri v ve\u010djem obsegu. Ob tem je omenil tudi mo\u017enost priprave testov za odkrivanje posameznih klju\u010dnih mutacij, ki bi bili hitrej\u0161i, kot obi\u010dajno traja dolo\u010danje sekvence, in bi lahko hitreje podali indikacijo za posamezno razli\u010dico.<\/p>\n
Kot je ocenil Jerala, v Sloveniji sicer dolo\u010damo sekvence pri velikem \u0161tevilu vzorcev, kar je pomembno za identifikacijo novih razli\u010dic, predvsem v \u010dasu, dokler se te preve\u010d ne raz\u0161irijo. Pozneje pa lahko samo \u0161e spremljamo in napovedujemo nadaljnji potek epidemije in opozarjamo na morebitne nove razli\u010dice, je pojasnil.<\/p>\n
Med najbolj raz\u0161irjenimi razli\u010dicami pri nas je angle\u0161ka, ki pa je \u0161e bolj kot pri nas raz\u0161irjena v sosednjih dr\u017eavah, kjer je dele\u017e \u017ee okoli 20-odstoten oziroma nara\u0161\u010da. Ker Slovenija ni otok in pretok ljudi \u0161e vedno poteka, je samo \u0161e vpra\u0161anje \u010dasa, kdaj se bo dele\u017e pove\u010dal tudi pri nas, je pojasnil. Opozoril je, da se je \u017ee v veliko dr\u017eavah pokazalo, da je angle\u0161ka razli\u010dica bistveno bolj ku\u017ena in lahko dele\u017e oku\u017eenih v kraj\u0161em \u010dasu bistveno zraste.<\/p>\n
“V veliko dr\u017eavah se je pokazalo, da je lahko samo zapiranje javnega \u017eivljenja omejilo to rast in najbr\u017e je smiselno v to pose\u010di, preden pride do tak\u0161nega obsega, kot se je nedavno zgodil na \u010ce\u0161kem,” je dejal. V nekaterih evropskih dr\u017eavah, kjer se je angle\u0161ka razli\u010dica bliskovito raz\u0161irila, kot sta Portugalska in Irska, so uspeli z odlo\u010dnim ukrepanjem hitro zni\u017eati raven oku\u017eb. Tako bi bilo po mnenju Jerale pametno, da se pri nas odzovemo bolj zgodaj, kot so se na \u010ce\u0161kem, kjer imajo zdaj \u017ee te\u017eavo z velikim \u0161tevilom ljudi v bolni\u0161nicah in so nas februarja prehiteli po \u0161tevilu smrti na milijon prebivalcev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nigerijska razli\u010dica koronavirusa podobno kot ju\u017enoafri\u0161ka zmanj\u0161uje u\u010dinkovitost vezave protiteles, zato je verjetno pri\u010dakovati manj\u0161o u\u010dinkovitost cepiv, je pojasnil Roman Jerala s Kemijskega in\u0161tituta. Pozornost je treba zato posvetiti stikom oku\u017eenih s to razli\u010dico, obenem pa se pravo\u010dasno odzvati tudi na \u0161irjenje angle\u0161ke razli\u010dice.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":415385,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[15991,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n