Duj\u010devo olj\u010dno olje je pred dnevi prejelo nagrado Olio Nuovo za najbolj\u0161e olj\u010dno olje severne poloble leta 2021, sicer pa so od leta 2003, ko so za\u010deli resneje nastopati na trgu, skoraj vsako leto osvojili kak\u0161no priznanje, se spominja Dujc.<\/p>\n
Najnovej\u0161a mednarodna nagrada pa ni pomembna le zanj: “Vsaka nagrada pripomore k temu, da utrdimo svoj ugled dobre pridelovalke visoko kakovostnih olj\u010dnih olj.” Kot je dodal, pred 20 leti nih\u010de ni vedel niti tega, da v Sloveniji pridelujemo olj\u010dno olje, danes pa vsi ve\u010dji poznavalci vedo, da je Slovenija sicer majhna pridelovalka, vendar so njena olj\u010dna olja odli\u010dna.<\/p>\n
Na Maliji v ob\u010dini Izola ima okoli 1200 dreves, iz katerih v normalni letini pridelajo okoli 20 ton plodov, iz katerih naredijo v povpre\u010dju 3000 litrov olja. V lanski rekordni letini so pridelali 30 ton plodov, iz katerih so nato naredili 3300 litrov olja.<\/p>\n
Poleg ugodne lege – teren naj visi, da ni zamakanja, obenem pa je dovolj vetrovno – ter ugodnega sortnega izbora posebnih skrivnosti po njegovih besedah ni, pa\u010d pa gre za dobro kmetijsko prakso. Ta vklju\u010duje pravilno obrezovanje oljk, njihovo gnojenje, pravo\u010dasno nadziranje pojava olj\u010dne muhe ter primeren \u010das obiranja plodov. “\u010ce \u017eelimo imeti olja z intenzivnim okusom in vonjem, je treba zgodaj pobirati in seveda na ta ra\u010dun \u017ertvovati tudi del pridelka,” je poudaril.<\/p>\n
Na zakonodajni ravni, zlasti glede uporabe za\u0161\u010dite pred \u0161kodljivci, se Dujcu zdi, da se je slovenska kmetijska politika bolj prilagodila srednjeevropskim dr\u017eavam, manj pa sredozemskim, zaradi \u010desar so pridelovalci olj\u010dnega olja nekoliko zanemarjeni.<\/p>\n
“Kar bi \u017eelel in pri\u010dakoval, je, da bi za nas veljala popolnoma enaka pravila kot za ostale sredozemske dr\u017eave, kar se oljke ti\u010de,” je poudaril Dujc. To pomeni, da bi lahko registrirali vsa za\u0161\u010ditna sredstva, ki so registrirana v sosednjih dr\u017eavah, ter da bi bila ta sredstva nato tudi dostopna v prodaji.<\/p>\n
V slovenski Istri je okoli 2500 hektarjev olj\u010dnih nasadov in okoli 900.000 dreves. Brez jamstva za njihovo ustrezno za\u0161\u010dito bi se stvari lahko slabo kon\u010dale, predvsem v smislu izpada pridelka in njegove kakovosti, je opozoril nagrajeni oljkar.<\/p>\n
Ob tem je izpostavil tudi vpra\u0161anje cene kakovostnega olja. “Dva evra nas stane samo steklenica z etiketo, po taki ceni pa je zunaj \u017ee olje iz tujine,” je dejal. Kmetijsko svetovalna slu\u017eba je \u017ee pred leti ugotovila, da stro\u0161ki pridelave olj\u010dnega olja do trenutka, ko je olje v sodu, zna\u0161ajo okoli 11 evrov na kilogram, potem pa so tu \u0161e stro\u0161ki certificiranja, stekleni\u010denja, logistike in podobno, je navedel.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Za pridelavo kakovostnega olj\u010dnega olja ni posebnih skrivnosti, je za STA povedal nagrajeni oljkar Vanja Dujc. Pomembna sta sicer ugodna lega in sortni izbor, od tu naprej pa gre za \u010disto obi\u010dajno dobro kmetijsko prakso. “\u010ce dela\u0161 dobro in natan\u010dno, \u010de ne zanemarja\u0161 pomembnih zadev, se stvari kon\u010dajo dobro,” je dejal.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":325270,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[3360,7051,1595,18389],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n