Arheolo\u0161ke raziskave potekajo v sklopu celovite prenove poslopja, v katerem je sede\u017e hrva\u0161ke vlade, ki ga je mo\u010dno po\u0161kodoval potres marca lani. Prva faza raziskav poteka na severni strani dvori\u0161\u010da znotraj vladnega kompleksa, bolj znanega kot Banski dvori. Gre za mestni pala\u010di, zgrajeni v prvi polovici 18. stoletja na obmo\u010dju, ker so pred tem stale srednjeve\u0161ke zgradbe.<\/p>\n
Kot je na petkovi novinarski konferenci povedal hrva\u0161ki premier Andrej Plenkovi\u0107, so arheologi v minulih mesecih razkrili doslej neznano zgodovino poslopja. Izpostavil je, da so na\u0161li vrsto predmetov, “ki pri\u010dajo o neprekinjeni 3000-letni zgodovini \u017eivljenja na tem obmo\u010dju, od prazgodovine do danes”, so zapisali na spletni strani hrva\u0161ke vlade.<\/p>\n
Najdbe preliminarnih izkopavanj je predstavila direktorica hrva\u0161kega restavratorskega zavoda Tajana Ple\u0161e. Kot najpomembnej\u0161ega je izpostavila predmet, ki po obliki spominja na \u0161korenj. Ocenjujejo, da je “\u0161korenj\u010dek” nastal v bronasti dobi, pribli\u017eno 1200 let p. n. \u0161t., \u010demu je slu\u017eil, pa \u0161e ugotavljajo.<\/p>\n
Na\u0161li so tudi vrsto predmetov iz starej\u0161e \u017eelezne dobe, iz pribli\u017eno 700-600 let p. n. \u0161t., ter zaponko iz mlaj\u0161e \u017eelezne dobe na prehodu iz 2. v 1. stoletje p. n. \u0161t.. Prepri\u010dani so, da predmeti ka\u017eejo na obstoj ve\u010djega in mo\u010dnega prazgodovinskega mesta, ki je obstajalo skoraj tiso\u010dletje.<\/p>\n
Kot je povedal vodja raziskav, arheolog Petar Sekuli\u0107, gre tudi za eno najbogatej\u0161ih najdi\u0161\u010d na Hrva\u0161kem iz obdobja srednjega veka. Na\u0161li so novec, t.i. “banovec” iz leta 1280 ter sledi shrambe iz 14. stoletja, v kateri so naleteli na posode s semeni. Tako bodo lahko analizirali tudi, s \u010dim so se prehranjevali prebivalci srednjeve\u0161kega Zagreba.<\/p>\n
Izkopali so tudi pe\u010dat iz 15. ali 16. stoletja, s katerim so ozna\u010devali angle\u0161ke tkanine, ve\u010d deset \u0161ivank iz tistega \u010dasa ter habsbur\u0161ki novec iz leta 1583. Raziskave v Banskih dvorih bodo nadaljevali na ju\u017enem delu dvori\u0161\u010da.<\/p>\n
Na\u010drtovana je tudi obnova \u0161tevilnih drugih kulturno-zgodovinskih objektov v starem zagreb\u0161kem mestnem jedru, ki so bili po\u0161kodovani v potresu. Med najbolj po\u0161kodovanim sakralnimi objekti je poleg zagreb\u0161ke katedrale cerkev svete Katarine, v kateri ob\u010dasno potekajo tudi ma\u0161e v slovenskem jeziku.<\/p>\n
Evropska unija je iz solidarnostnega sklada prispevala 680 milijonov evrov za popotresno obnovo Zagreba. Kot je ob petkovi predstavitvi arheolo\u0161kih raziskav napovedala hrva\u0161ka ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Kor\u017einek, bodo ve\u010dji del porabili za obnovo kulturne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Med popotresnimi sanacijskimi deli na obmo\u010dju poslopja hrva\u0161ke vlade v starem mestnem jedru Zagreba so naleteli na 3000 stare sledi \u017eivljenja na obmo\u010dju danes najve\u010djega hrva\u0161kega mesta. Na pribli\u017eno 500 kvadtranih metrih so na\u0161li ve\u010d predmetov iz razli\u010dnih obdobij, od prazgodovine do konca 16. stoletja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":419025,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[4266,17030,1810,4661],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n