Von der Leynova je spomnila na bistvo januarja vzpostavljenega mehanizma za nadzor izvoza cepiv – \u010de podjetje ne izpolni obveznosti do EU, izvoza ni mogo\u010de dovoliti. EU je minuli konec tedna v okviru tega mehanizma prvi\u010d zavrnila izvoz: Italija je blokirala dostavo 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece v Avstralijo.<\/p>\n
Predsednica komisije je poudarila, da je od za\u010detka podpirala Italijo pri tej odlo\u010ditvi, saj je britansko-\u0161vedsko farmacevtsko podjetje EU dobavilo manj kot desetino koli\u010dine cepiv, ki je bila dogovorjena po pogodbi za prvo \u010detrtletje, konkretno od decembra do vklju\u010dno marca.<\/p>\n
Ta odlo\u010ditev je bila soglasna in pri\u010dakujemo, da bo AstraZeneca okrepila prizadevanja, da dobavi ve\u010d in nadoknadi zamujeno. Od tega bo odvisen odgovor na vpra\u0161anje, ali bo izvoz v prihodnje potekal, tudi iz drugih \u010dlanic, je poudarila predsednica v pogovoru s skupino bruseljskih novinarjev, tudi STA.<\/p>\n
Blokada izvoza cepiva iz Italije v Avstralijo tako ni bila enkraten primer. Kako bo naprej, je odvisno od podjetja. Ne gre za dr\u017eave, gre za to, ali podjetja izpolnjujejo obveznosti do unije. “\u010ce spo\u0161tujejo pogodbo, so vrata za izvoz odprta,” je ponazorila.<\/p>\n
V 95 odstotkih se je doslej iz EU izva\u017ealo cepivo BioNTecha in Pfizerja, sicer pa cepivo Moderne. Ker ta podjetja spo\u0161tujejo pogodbene obveznosti do EU, to ni problem, odgovarja von der Leynova na pomislek, da prihajajo v Kanado in Mehiko cepiva iz EU, ne iz ZDA, ter v dr\u017eave Commonwealtha prav tako cepiva iz EU, ne iz Zdru\u017eenega kraljestva.<\/p>\n
S cepivom AstraZenece je na sploh precej te\u017eav, na primer glede u\u010dinkovitosti tega cepiva pri starej\u0161ih. V nedeljo pa je odjeknil primer v Avstriji – avstrijske oblasti so za\u010dasno ustavile cepljenje s serijo cepiva tega podjetja zaradi smrti medicinske sestre in plju\u010dne embolije pri drugi osebi po cepljenju z njihovim cepivom.<\/p>\n
Von der Leynova v \u010dasu intervjuja ni bila seznanjena s tem avstrijskim primerom. Na splo\u0161no pa je pojasnila, da se s tak\u0161nimi primeri ukvarja Evropska agencija za zdravila (Ema), ki skrbi za temeljito spremljanje vseh cepiv, torej za farkmakovigilanco.<\/p>\n
Poleg oskrbe s cepivi in potekom cepljenja je trenutno v ospredju pozornosti v EU tudi vpra\u0161anje potrdil o cepljenju. Za pripravo digitalnih zelenih potrdil, ki naj bi izbolj\u0161ala prosto gibanje v \u010dasu, ko bo cepljenega ve\u010d prebivalstva, potrebuje unija najmanj tri mesece, tako da je dela \u0161e veliko, je spomnila von der Leynova.<\/p>\n
“Veliko je doma\u010de naloge v dr\u017eavah \u010dlanicah,” je opozorila in pozvala \u010dlanice, naj napravijo vse potrebne korake v zdravstvenih sistemih, tako da se bodo lahko povezale, takoj ko bodo tehni\u010dni pogoji za to izpolnjeni. Res je, da je \u0161e treba odgovoriti na nekatera pere\u010da politi\u010dna vpra\u0161anja, a predsednica izpostavlja zaskrbljenost, da \u010dlanice tehni\u010dno ne bodo pripravljene do poletja.<\/p>\n
Pri tem je klju\u010dno dobiti \u0161e nekaj znanstvenih odgovorov, na primer ali cepljena oseba prena\u0161a virus. Von der Leynova je izpostavila spodbudne preizkuse BioNTecha v Izraelu in poudarila, da znanstvena dognanja ka\u017eejo, da se tveganje oku\u017ebe po cepljenju bistveno zmanj\u0161a.<\/p>\n
V tem kontekstu je pomembno tudi vpra\u0161anje, ali bo unija priznala potrdilo o cepljenju z ruskim ali kitajskim cepivom. Von der Leynova je najprej izpostavila, da ni \u0161e nobeno rusko ali kitajsko cepivo odobreno v EU, sicer pa je poudarila, da se pripravlja mednarodna re\u0161itev za potrdilo o cepljenju.<\/p>\n
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sicer minuli teden za\u010dela teko\u010di pregled ruskega cepiva Sputnik V. Ko bo na voljo dovolj dokazov o u\u010dinkovitosti cepiva, bo lahko proizvajalec zaprosil za dovoljenje za prodajo na evropskem trgu.<\/p>\n
Ruski proizvajalec bo moral za pridobitev dovoljenja zagotoviti transparentnost, pokazati podatke, skratka zagotoviti, da je cepivo u\u010dinkovito in varno, je izpostavila von der Leynova. Ob tem je znova spomnila, da je klju\u010dna tudi kakovost proizvodnih obratov in da bodo zahtevali jasnost glede proizvodnega procesa.<\/p>\n
Von der Leynova je danes znova tudi odlo\u010dno zavrnila kritike glede po\u010dasnega sklepanja pogodb o cepivih in cepljenja, ki de\u017eujejo po EU. Poudarila je, da EU ni in ne bo gre\u0161ni kozel, da so bili uspe\u0161ni in v resnici tudi hitri. “Evropska komisija je pogodbo z AstraZeneco podpisala dan pred tem, ko je pogodbo podpisalo Zdru\u017eeno kraljestvo. Prosim, zapi\u0161ite si to,” je dejala.<\/p>\n
Spomnila je tudi, da pri odlo\u010danju sodelujejo vse \u010dlanice unije in da je bilo najte\u017ee okrepiti proizvodnjo, saj je znanost prehitela industrijo. A dejstvo je, izpostavlja predsednica komisije: “Brez Evrope majhne \u010dlanice sedaj ne bi imele ni\u010d cepiv.”<\/p>\n
Farmacevtska podjetja so EU doslej dobavila 56,8 milijona odmerkov cepiv. Opravili so 41,1 milijona cepljenj oziroma 9,1 odmerka na 100 prebivalcev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je kriti\u010dna do AstraZenece, ki je EU v prvem \u010detrtletju dobavila manj kot desetino dogovorjene koli\u010dine cepiva proti covidu-19. Podjetje bo moralo okrepiti prizadevanja, sicer prva blokada izvoza cepiva iz Italije v Avstralijo ne bo zadnja, je opozorila v pogovoru s skupino medijev, tudi STA.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":418827,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[17647,13016],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n