Omejitev v no\u010dnem \u010dasu traja \u017ee 140 dni. Na ministrstvu po besedah Hojsa razmi\u0161ljajo, da bi razrahljali tudi ta ukrep, predvsem v posavski in jugovzhodni regiji, ki sta \u017ee v rumeni fazi, v kateri je predvidena odprava te omejitve. “A najprej nameravamo preveriti, kak\u0161en vpliv bo imelo odprtje teras lokalov na oku\u017ebe,” je dejal.<\/p>\n
Bo pa najverjetneje predlagal, da se v vsakem primeru konec meseca ob premiku ure za\u010detek omejitve gibanja v no\u010dnem \u010dasu zamakne na 22. uro.<\/p>\n
Na ministrstvu razmi\u0161ljajo tudi o mo\u017enosti odprave omejitve zbiranja na 10 ljudi, ko bo dr\u017eava dosegla rumeno fazo, je dejal.<\/p>\n
Pri tem je minister zavrnil razlage, da trenutne omejitve prepovedujejo protestiranje. To po njegovih besedah ne dr\u017ei, “res pa za organizacijo kakr\u0161nega koli dogodka potrebujete dovoljenje po zakonu o javnih zbiranjih. Za ve\u010dino dosedanjih protestov pa vlog za dovoljenje ni vlagal nih\u010de, zato so bili vsi nedovoljeni,” je dejal.<\/p>\n
\u010ce bi nekdo trenutno vlo\u017eil pro\u0161njo za dovoljenje za shod do 10 ljudi, bi ga po besedah ministra “verjetno dobil, saj je dovoljeno zbiranje na javnih krajih do 10 ljudi, ne vem pa kdo bo vlo\u017eil vlogo samo za 10 ljudi, glede na to, da je organizator tudi odgovoren, da je vse, kot mora biti”.<\/p>\n
Tudi zaradi kaznovanja protestnikov je del opozicije v DZ vlo\u017eil zahtevo za parlamentarno preiskavo. Prepri\u010dani so namre\u010d, da je Hojs osebno odredil konkretno ukrepanje proti protestnikom, kar minister zanika.<\/p>\n
Prav tako zavra\u010da o\u010ditke, da se nedovoljeno vme\u0161ava v delo policije. “Bo pa preiskava najbr\u017e pokazala, da si v okviru zakona druga\u010de predstavljamo, kaj pomenita usmerjanje in nadzor nad policijo,” meni. “\u010ce \u017eelim, da npr. policija dela ve\u010d na gospodarskem kriminalu takih in takih razse\u017enosti, je to neka usmeritev, ki je zelo splo\u0161na. Ko to prevede\u0161 v bolj politi\u010dni jezik, pa bo nekdo rekel, da sem se spravil na nekoga, ker da ima ta politi\u010dni vpliv v gospodarstvu,” je dejal. Pripravljene ima tudi dokumente, “ki bodo pokazali, kako se je delalo v preteklosti in kako se dela zdaj”, je navedel. Kot primer je omenil, da ob nastopu njegovega ministrovanja ni dobival vseh podatkov OKC kot njegovi predhodniki.<\/p>\n
Hojs napoveduje tudi spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji na na\u010din, da se bo moralo to\u017eilstvo ob prejetju obvestila s strani policije posebej izjasniti, ali je primer prevzelo v usmerjanje in vodenje ali ne. Spremembe bodo del zakonskega paketa skupaj z zakonom o nadzoru dr\u017eave meje in zakonom o javnem redu in miru, ki ga namerava v DZ poslati nekje v za\u010detku aprila. Pri zakonu o javnem redu in miru bo \u0161lo za poenostavitev izrekanja kazni, ne pa tudi njihovo zvi\u0161anje. V naslednjih mesecih se obetajo tudi uskladitve zakonodaje in podzakonskih podpisov z nedavno sprejetimi spremembami zakonov o osebni izkaznici in prijavi prebivali\u0161\u010da.<\/p>\n
Glede sklepa, po katerem bi vlada pozvala ministrstvo za notranje zadeve, naj preveri, ali je na STA pri\u0161lo do sumov kaznivih dejanj, pa je dejal, da ve le to, da je bila razprava v to smer na seji vlade predvidena, a nato ni bila na dnevnem redu.<\/p>\n
Na vrhu policije so se v \u010dasu, ko ministrstvo vodi Hojs, zamenjali \u0161tirje generalni direktorji oz. vr\u0161ilci dol\u017enosti. Delo aktualnega, Antona Olaja je tako zgodaj \u0161e te\u017eko ocenjevati, pravi, je pa na ministrstvu, kjer je bil pred tem dr\u017eavni sekretar, po njegovi oceni delo opravljal zelo profesionalno.<\/p>\n
Za njegovega predhodnika Andreja Juri\u010da, ki “je bil morda kdaj preve\u010d sindikalisti\u010den”, Hojs pravi, da se je sam odlo\u010dil, da ne bo kandidiral za direktorja, je pa z “njim korektno sodeloval”.<\/p>\n
Glede odstopa Antona Travnerja pa pravi, da bi “morda danes po\u010dakal \u0161e kak\u0161en dan, preden bi ga sprejel”.<\/p>\n
Glede stavke, ki jo Policijski sindikat Slovenije izvaja od sredine januarja, Hojs verjame, da bodo “to zadevo re\u0161ili do konca marca”. Z ministrom za javno upravo Bo\u0161tjanom Koritnikom sta “tik pred tem”, da se dogovorijo, da ocenjevanje za napredovanje prestavijo z marca na november, zagovarja pa tudi izstop policistov iz enotnega pla\u010dnega sistema, \u010detudi opa\u017ea, da so sindikati “zdaj, ko je treba to podpisati,” postali nekoliko zadr\u017eani.<\/p>\n
Ocenjuje tudi, da javnost stavke ne \u010duti, saj je po zakonu zelo omejena, hkrati pa po njegovih podatkih pri obra\u010dunih pla\u010d evidentiranih stavkajo\u010dih ni. “Morda stavkajo, a za obra\u010dune pla\u010d tega ne navajajo, saj o\u010ditno raje dobijo celotno pla\u010do,” dodaja.<\/p>\n
Glede javne objave pla\u010d, ki je razburila sindikate, pravi, da za zdaj ni nobenega razloga, da s tem ne bi nadaljevali. Zanimivo se mu sicer zdi, da druga objava pla\u010d za januar ni dvignila medijskega prahu. So pa zaradi ve\u010dje preglednosti v drugo natan\u010dno navedli, koliko je bilo dodatka za delo v rizi\u010dnih razmerah in delovno uspe\u0161nost, prav tako na \u017eeljo policije niso ve\u010d pri vseh imenih navedene enote, kjer so zaposleni policisti.<\/p>\n
Kadrovska slika v policiji je \u0161e vedno slaba, zato je “v leto\u0161njem letu naro\u010dil, da se vpis v izobra\u017eevanje policistov z 200 pove\u010da na 300 mest.”<\/p>\n
Na zadnji seji je vlada sicer vnovi\u010d zaostrila nadzor na meji, kar bo dodatno obremenilo policijo, a te\u017eav ne pri\u010dakuje: “Si ne predstavljam, da pri 8000 zaposlenih v policiji ne zmogli zagotoviti 30 nadzornih to\u010dk na vseh treh mejah”.<\/p>\n
Pri nadzoru zaradi pandemije je znova opozoril na manko enotnih evropskih pravil: “Ne razumem, kako ni mogo\u010de stvari urediti tako, da mora\u0161, ko pride\u0161 v schengensko obmo\u010dje, imeti pri sebi negativni test na koronavirus, ne pa da re\u010de\u0161, da si v tranzitu in ta ni potreben.” Po njegovih besedah zato na predlog svetovalne skupine razmi\u0161ljajo o obvezni karanteni. “Torej ne bi bilo dovolj, da ima\u0161 negativni test ali si cepljen, ampak bi bilo treba v vsakem primeru v karanteno.”<\/p>\n
Hojs je bil v preteklosti ve\u010dkrat kriti\u010den do Hrva\u0161ke, da zunanje meje EU ne varuje dovolj dobro. Zdaj ocenjuje, da se stvari nekoliko izbolj\u0161ujejo, predvsem ker je v intenzivnih postopkih za vstop v schengen. “V glavnem Hrva\u0161ki zamerim to, da migrantov, \u010detudi jih vra\u010dajo v BiH, ne vna\u0161ajo s sistem Eurodac, s \u010dimer bi bili zavedeni kot dr\u017eava, kjer je tujec najprej registriran” in kamor bi ga lahko pozneje vrnili, je navedel. Vra\u010da pa Slovenija po bilateralnem sporazumu na Hrva\u0161ko tiste, ki ne izrazijo namere za azil.<\/p>\n
Pri porazdeljevanju bremen migracij je Slovenija sicer zagovornica prostovoljne solidarnosti, predlog migracijskega pakta, ki ga je predstavila Evropska komisija lani jeseni, pa navaja na\u010delo obvezne solidarnosti. Po besedah Hojsa je trenutno vrzel med obema konceptoma kar globoka. “Slovenija je za solidarnost in je pripravljena tudi na kak\u0161no obvezno preme\u0161\u010danje, a le \u010de se dogovorimo, koliko najve\u010d beguncev je v EU upravi\u010denih do azila.”<\/p>\n
Poleg tega je, kot pravi Hojs, vse skupaj zapletlo mnenje pravne slu\u017ebe Evropskega sveta glede pakta o migracijah in azilu in bomo “izgubili zagotovo nekaj mesecev, da se bo ta pravna kolobocija razpletla”. Zato ne ve, ali bo Slovenija v \u010dasu svojega predsedovanja Svetu EU na tem podro\u010dju lahko pokazala kak\u0161en bistven napredek.<\/p>\n
Na podro\u010dju notranjih zadev bo v \u010dasu predsedovanja na agendi \u0161e boj proti zlorabi otrok, pri \u010demer si Hojs \u017eeli, da bi vklju\u010dili tudi Srbijo in BiH. Druga pomembna tema pa bodo kompetence Europola in Frontexa. Sam bi te okrepil.<\/p>\n
Ministru pri vodenju resorja pomagata dr\u017eavna sekretarja. Bo\u017eo Predali\u010d je nedavno pri\u0161el iz generalnega sekretariata vlade, kar je spro\u017eilo ugibanja o mo\u017eni menjavi na ministrstvu. Hojs teh ugibanj, kot pravi, ne more zavrniti, “saj je ta odlo\u010ditev v rokah predsednika vlade”. A je spomnil, da premier kuverte z njegovim odstopom ni sprejel, do Predali\u010devega imena pa da sta pri\u0161la skupaj, saj je tudi sam \u017eelel, da je to nekdo iz SDS.<\/p>\n
Drugi dr\u017eavni sekretar Franc Kangler namre\u010d prihaja iz neparlamentarne NLS, kar se zdi Hojsu dobro z vidika grajenja zaupanja s skupino, ki se ustvarja okoli SLS, NLS in drugih in bo po prepri\u010danju Hojsa na naslednjih volitvah prestopila parlamentarni prag.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Minister za notranje zadeve Ale\u0161 Hojs zavra\u010da razlage, da so protesti prepovedani. Je pa vsak tak dogodek treba prijaviti in zanj dobiti dovoljenje, ki bi ga organizatorji trenutno najbr\u017e dobili, \u010de bi napovedali shod do 10 ljudi, je dejal za STA. O ukinitvi no\u010dne omejitve gibanja \u0161e ni govora, bo pa verjetno predlagal, da se zamakne na 22. uro.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":435965,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[16159,15632,16176,5185,4780],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n