{"id":447096,"date":"2021-03-10T22:00:10","date_gmt":"2021-03-10T21:00:10","guid":{"rendered":"https:\/\/hudo.com\/si\/?p=447096"},"modified":"2021-03-10T22:21:52","modified_gmt":"2021-03-10T21:21:52","slug":"v-evropskem-parlamentu-zaskrbljenost-zaradi-polozaja-medijev-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hudo.com\/si\/aktualno\/v-evropskem-parlamentu-zaskrbljenost-zaradi-polozaja-medijev-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"V Evropskem parlamentu zaskrbljenost zaradi polo\u017eaja medijev v Sloveniji"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n

“Nikakr\u0161nega politi\u010dnega pritiska na medije ne sme biti. Mo\u010dni voditelji so tisti, ki pridobijo spo\u0161tovanje s svojimi dejanji, ki sprejmejo raznolikost mnenj in ki dopustijo, da so dr\u017eavljani ustrezno obve\u0161\u010deni, ne tisti, ki posku\u0161ajo uti\u0161ati kriti\u010dne glasove,” je poudarila Jourova v uvodni izjavi v razpravi o vladnih poskusih uti\u0161anja svobodnih medijev na Poljskem, Mad\u017earskem in v Sloveniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.<\/p>\n

Ob tem je podpredsednica komisije za vrednote in preglednost izpostavila ob\u017ealovanje zaradi dogodkov v minulih mesecih. Za vsako od treh dr\u017eav je navedla nekaj primerov zaskrbljujo\u010dih trendov. V primeru Slovenije je izpostavila stalne poskuse spodkopavanja vzdr\u017enega financiranja in neodvisnosti STA ter pogoste verbalne napade na novinarje, ki so razlog za resno zaskrbljenost. Komisija je po njenih besedah v stiku z nacionalnimi oblastmi in spremlja polo\u017eaj.<\/p>\n

Pandemija covida-19 je po besedah Jourove pokazala bolj kot kdaj koli, kako bistvena je vloga novinarjev pri obve\u0161\u010danju dr\u017eavljanov, a obenem se mediji soo\u010dajo z gospodarsko krizo, ki se je za\u010dela \u017ee pred pandemijo, zato je bolj kot kdaj koli \u010das za podporo medijev, ne za dodatne pritiske nanje. Ob tem je izpostavila pobude komisije na tem podro\u010dju in obenem opozorila, da so pristojnosti komisije na podro\u010dju medijev omejene.<\/p>\n

“Odigrali bomo svojo vlogo. A tudi vlade morajo izpolniti svoje obveznosti ter zagotoviti za\u0161\u010dito svobode medijev in omogo\u010diti zdravo okolje za pluralizem medijev,” je \u0161e dejala. Izrazila je \u017eeljo po opredelitvi mo\u017enosti za raz\u0161iritev in okrepitev orodij komisije, od finan\u010dne podpore do zakonodaje in drugega ukrepanja. “Potrebujemo orodja, ki bodo prepoznala vlogo medijev v demokraciji,” je izpostavila.<\/p>\n

V Evropskem parlamentu so konec minulega tedna sprva na\u010drtovano razpravo o svobodi medijev na Poljskem in Mad\u017earskem na pobudo evropskih socialdemokratov raz\u0161irili tudi na Slovenijo. Resolucije niso sprejeli.<\/p>\n

Po uvodnih izjavah komisije in portugalskega predsedstva, ki je prav tako izpostavilo pomen svobode medijev, so sledili nastopi evropskih poslancev. Celotna razprava je trajala slabi dve uri. Evropski poslanci so ve\u010dino pozornosti sicer namenili Poljski in Mad\u017earski, a veliko je bilo tudi izjav glede Slovenije. Poslanci iz vrst socialdemokratov, liberalcev in zelenih so izra\u017eali zaskrbljenost zaradi polo\u017eaja medijev v Sloveniji, zlasti STA.<\/p>\n

V najve\u010dji politi\u010dni skupini, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), ki je politi\u010dna dru\u017eina slovenskega premierja Janeza Jan\u0161e, so minuli teden izpostavili, da so razpravi o Sloveniji nasprotovali. Podprli so Jan\u0161evo pobudo o skupini za ugotavljanje dejstev, ki bi obiskala Slovenijo in se prepri\u010dala o razmerah.<\/p>\n

Prvi iz EPP je dobil besedo Jeroen Lenaers, ki se je osredoto\u010dil na Poljsko, kjer demokracija po njegovih besedah umira v temi.<\/p>\n

V drugem krogu nastopov je iz te skupine govorila Romana Tomc (SDS\/EPP), ki je ponovila vabilo premierja Jan\u0161e, naj komisija obi\u0161\u010de Slovenijo in se sama prepri\u010da o razmerah, sicer pa je izpostavila, da slovenska opozicija z dana\u0161njo razpravo ponovno brez sramu uporablja vsa sredstva za ru\u0161enje slovenske vlade, ki ne omejuje nikogar in ne ukinja STA. “Blatenje Slovenije se \u0161iri po vseh kanalih,” je dejala.<\/p>\n

Birgit Sippel, ki je prva govorila iz druge najve\u010dje skupine, socialdemokratske S&D, je izpostavila napade premierja Janeza Jan\u0161e na novinarke in na STA.<\/p>\n

Iz socialdemokratskih vrst je nastopila tudi Tanja Fajon (SD\/S&D), ki je poudarila, da si ni nikoli predstavljala, da bodo kdaj govorili o Sloveniji kot o prostoru, kjer oblasti sku\u0161ajo uti\u0161ati svobodne medije. Izpostavila je primer, ko je premier dve kriti\u010dni novinarki ozna\u010dil za odslu\u017eeni prostitutki, finan\u010dno iz\u010drpavanje STA in pritiske na direktorja agencije ter opozorila, da ni ogro\u017eeno le na\u0161e zdravje, temve\u010d tudi svoboda medijev in demokracija.<\/p>\n

V imenu tretje najve\u010dje skupine, liberalne Renew, je prvi govoril Michal \u0160ime\u010dka, ki je prav tako izpostavil osebne napade premierja Jan\u0161e na novinarje in napade na STA. Opozoril je na doslej neustrezen odziv EU, saj da ni nikakr\u0161ne obsodbe iz vrst \u010dlanic in le malo konkretnega ukrepanja od komisije. To se mora spremeniti, \u010das je za ukrepanje, sicer bo morda prepozno, je opozoril.<\/p>\n

Irena Joveva (LM\u0160\/Renew) je poudarila, da Slovenija ni Mad\u017earska ali Poljska, je pa na poti tja, in da si EU ne sme privo\u0161\u010diti \u0161e tretjega v klubu neliberalcev. Kot najbolj \u0161kodljivega je izpostavila premierja, saj da zaradi njegovih poskusov podrejanja javnih medijev, v prvi vrsti STA, smo tu, kjer smo, kriti\u010dna pa je bila tudi do “nojevske politike” njegovih partnerjev. Podpredsednico Jourovo pa je opozorila, da samo besede niso dovolj.<\/p>\n

Zadnji med poslanci je nastopil Franc Bogovi\u010d (SLS\/EPP), ki je opozoril, da je ta razprava zelo uspe\u0161en izvoz notranjepoliti\u010dnega boja, da ne prikazuje prave slike in da \u0161kodi Sloveniji, ki se pripravlja na predsedovanje Svetu EU. Dejal pa je tudi, da bi premier lahko napisal kak\u0161en tvit manj.<\/p>\n<\/div>\n<\/article>\n<\/div>\n

\n