\u0160abeder, ki se je dan za tem poslovil s polo\u017eaja ministra za zdravje, je pred letom dni razglasil epidemijo, ob \u010demer so tudi aktivirali dr\u017eavni na\u010drt za ukrepanje ob pojavu epidemije.<\/p>\n
\u0160e isti dan se je zaprla dr\u017eavna meja z Italijo, kjer so bile razmere zaradi izbruha covid-19 najhuj\u0161e. Odhajajo\u010da vlada je takrat tudi sklenila, da se s tednom za tem zaprejo \u0161ole, srednje \u0161ole in fakultete, da se odpovejo vse nenujne zdravstvene storitve v zdravstvu.<\/p>\n
V dneh za tem je zaradi epidemije ugasnilo javno \u017eivljenje. S tem so pristojni \u017eeleli \u010dim bolj zmanj\u0161ati stike med ljudmi ter s tem prepre\u010diti nadaljnje \u0161irjenje novega koronavirusa. Protikoronski ukrepi so v zadnjih 365 dneh pomembno predruga\u010dili na\u0161 vsakdanjik. Mnogo stvari, ki so bile do pred enega leta samoumevne, naenkrat ve\u010d niso bile dostopne.<\/p>\n
Ob strogih ukrepih in tudi zaradi strahu ob novem, nepoznanem virusu, je Slovenija prvi epidemi\u010dni val prestala razmeroma uspe\u0161no. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja.<\/p>\n
Nato pa je bila epidemija ob zaostrujo\u010dim se jesenskim epidemi\u010dnim valom znova razgla\u0161ena 19. oktobra lani. Sprva za 30 dni, nato pa se je glede na mo\u010dan epidemi\u010dni val, ki traja \u0161e danes, ve\u010dkrat podalj\u0161evala. Vlada je v sredo znova odlo\u010dila \u0161e za 30-dnevno podalj\u0161anje, ki bo veljalo od 18. marca.<\/p>\n
V jesensko-zimskem obdobju je pouk za osnovno\u0161olce ve\u010d kot tri mesece potekal na daljavo, srednje\u0161olci (razen zadnjega letnika) so se nedavno vrnili v \u0161ole. Ve\u010d mesecev so bile zaprte nenujne trgovine, storitvene dejavnosti, \u0161e vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije.<\/p>\n
Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih \u017ee skoraj 200.000 oku\u017eb z novim koronavirusom, umrlo je skupaj 4192 covidnih bolnikov.<\/p>\n
Re\u0161itev, da bi se na\u0161e \u017eivljenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega virusa je bilo registrirano prvo u\u010dinkovito cepivo proti covidu-19, do zdaj so bila v EU registrirana \u0161tiri cepiva, zadnje je zeleno lu\u010d Evropske agencije za zdravila dobilo v sredo.<\/p>\n
A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv, farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim dr\u017eavam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pri\u010dakovano. V skladu s strategijo cepljenja imajo prednost starej\u0161i, ki so tudi najbolj ogro\u017eeni za huj\u0161i potek bolezni, zaplete in smrt.<\/p>\n
Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starej\u0161e, kjer je covid-19 terjal najve\u010dji smrtni davek, zdravstvene delavce in ve\u010dinoma tudi \u017ee starej\u0161e od 80 let, je \u0161tevilo hospitaliziranih covidnih bolnikov ter smrti za\u010delo hitro padati, epidemija se je po ve\u010d mesecih za\u010dela umirjati.<\/p>\n
A prihodnost je negotova. \u010ceprav se drugi epidemi\u010dni val \u0161e ni iztekel, se tako napoveduje \u017ee tretji. Tudi v Sloveniji so prisotne vse tri nove, bolj nalezljive razli\u010dice virusa, proti katerim so dolo\u010dena cepiva manj u\u010dinkovita. Pojavnost angle\u0161ke razli\u010dice pa zlasti v osrednji Sloveniji eksponentno raste.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tevilo oku\u017eenih se je takrat v tednu po prvem potrjenem primeru oku\u017ebe pove\u010dalo na skoraj sto. V zadnjem letu je bila Slovenija ve\u010d kot 60 odstotkov \u010dasa v razgla\u0161eni epidemiji, ki jo spremljajo omejitveni ukrepi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":446930,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[6026,15933,15632,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n