V Sloveniji se ve\u010dja podjetja, ki nudijo izdelke in storitve kon\u010dnim porabnikom, zavedajo pomena spo\u0161tovanja potro\u0161ni\u0161kih pravic, ocenjuje predavateljica na ljubljanski ekonomski fakulteti Vesna \u017dabkar. Konec koncev je to podro\u010dje pravno urejeno, pomembno je tudi za Evropsko komisijo, ki je denimo novembra lani sprejela novo agendo za potro\u0161nike.<\/p>\n
“V zadnjih letih se je skladno s potro\u0161ni\u0161kimi trendi med slovenskimi podjetji pove\u010dalo predvsem zanimanje za trajnostno in dru\u017ebeno odgovorno potro\u0161njo ter aktivnosti podjetij, ki jo omogo\u010dajo oz. podpirajo,” opa\u017ea strokovnjakinja.<\/p>\n
Pandemija covida-19 je sicer prinesla nove izzive z dostopnostjo izdelkov in storitev. “Nakupovanje prek spleta ni enostavna izbira za marsikaterega potro\u0161nika, ki mu manjka znanja, oprema ali volja za spletne nakupe. Zmanj\u0161ala se je tudi razpolo\u017eljivost nekaterih izdelkov in storitev, npr. storitev potovanj in gostinstva,” je spomnila \u017dabkarjeva. Ob\u010dutno pa so se pove\u010dale te\u017eave potro\u0161nikov s spletno prodajo zavajajo\u010dih, neu\u010dinkovitih, potencialno nevarnih izdelkov, ki so opremljeni z neresni\u010dnimi trditvami o koristih za zdravje in izkori\u0161\u010dajo strah potro\u0161nikov oz. njihovo pomanjkljivo znanje na posameznem podro\u010dju.<\/p>\n
“V nasprotju s prej omenjenimi trendi k bolj trajnostni potro\u0161nji je pandemija prinesla tudi ve\u010djo uporabo embala\u017ee za enkratno uporabo in kopi\u010denje odpadkov,” je \u0161e dodala sogovornica. Zato bo nujno delovanje na razli\u010dnih ravneh za ve\u010dje ozave\u0161\u010danje, izobra\u017eevanje in vklju\u010devanje potro\u0161nikov.<\/p>\n
Ve\u010d dela za potro\u0161ni\u0161ki center<\/b><\/p>\n
Da je pandemija covida-19 potro\u0161nike soo\u010dila z novimi situacijami in jim povzro\u010dila kar nekaj te\u017eav, opa\u017eajo tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izpostavili so primere odpovedi letov, rezervacij hotelov in potovanj, storitev turisti\u010dnih agencij ter raznih dogodkov.<\/p>\n
Zaznanih je bilo tudi nekoliko ve\u010d te\u017eav potro\u0161nikov v zvezi s spletnim nakupovanjem pri doma\u010dih in \u0161e bolj pri tujih ponudnikih blaga in storitev. “\u0160lo je predvsem za reklamacije tehni\u010dnih izdelkov, obla\u010dil, obutve, zavajajo\u010dega ogla\u0161evanje izdelkov, med prito\u017ebami potro\u0161nikov pa je tudi veliko takih, pri katerih so ti potro\u0161niki \u010dezmejni spletni nakup pla\u010dali s pla\u010dilnimi karticami, kasneje pa so naleteli na te\u017eavo bodisi zaradi nedobave blaga in storitev ali neskladnosti blaga in storitev s pogodbo,” so pojasnili za STA.<\/p>\n
Evropska komisija in potro\u0161ni\u0161ke organizacije so v \u010dasu pandemije zaznale tudi porast prevar in drugih nepo\u0161tenih poslovnih praks. Zlonamerno ogla\u0161evanje se sicer nana\u0161a predvsem na za\u0161\u010ditne maske, dezinfekcijska sredstva, zdravila in preparate za prepre\u010devanje ali celo zdravljenje oku\u017ebe s covidom-19.<\/p>\n
Evropski potro\u0161ni\u0161ki center Slovenija, ki potro\u0161nikom pomaga pri re\u0161evanju \u010dezmejnih sporov s ponudniki blaga ali storitev iz EU, Norve\u0161ke in Islandije, je lani obravnaval 1822 zahtev potro\u0161nikov, od tega 1374 potro\u0161ni\u0161kih vpra\u0161anj in 448 prito\u017eb. \u0160tevilo obravnavanih vpra\u0161anj se je v primerjavi z letom 2019 pove\u010dalo za 22 odstotkov, \u0161tevilo prito\u017eb pa za 75 odstotkov.<\/p>\n
Med prito\u017ebami slovenskih potro\u0161nikov se jih je na okoli\u0161\u010dine covida-19 nana\u0161alo 43 odstotkov. Najve\u010dkrat so se prito\u017eili zaradi odpovedanih letov s strani prevoznikov (25 odstotkov) ali drugih odpovedi pogodb na podro\u010dju potovanj ali namestitev (21 odstotkov), sledile so prito\u017ebe zaradi blaga z napako oz. neskladnega blaga (14 odstotkov) ter zaradi nedostavljenih izdelkov (12 odstotkov).<\/p>\n
V zvezi z goljufijo se je lani na center obrnilo 59 potro\u0161nikov, kar predstavlja tri odstotke vseh vpra\u0161anj. Uspe\u0161no so re\u0161ili 66 odstotkov prito\u017eb potro\u0161nikov, s \u010dimer se slovenski center uvr\u0161\u010da med bolj uspe\u0161ne centre v mre\u017ei.<\/p>\n
ZPS za cenovno ugodne trajnostne izdelke<\/b><\/p>\n
Pred nara\u0161\u010danjem rabe plastike za enkratno uporabo v lu\u010di epidemije covida-19 svarijo na Zvezi potro\u0161nikov Slovenije (ZPS). Maske za enkratno uporabo, nakupi po spletu ter nakupi hrane za s seboj v embala\u017ei za enkratno uporabo so tako reko\u010d \u010dez no\u010d spodnesli pretekla prizadevanja. “Potro\u0161niki smo hitro pozabili, da zlasti embala\u017ea, zasnovana za enkratno uporabo, ki jo uporabljamo le nekaj minut, ostane v na\u0161em okolju tudi do sto let,” so posvarili.<\/p>\n
Za trajnostno potro\u0161njo je nujen dostop do bolj trajnostnih izdelkov in storitev. Dostop do teh mora biti preprost in cenovno ugoden. “Potro\u0161niki imamo enkratno vlogo, da z nakupnimi odlo\u010ditvami vplivamo na trg in ga spreminjamo. \u010cas je, da jo izkoristimo,” je izpostavila predsednica ZPS Breda Kutin.<\/p>\n
Po podatkih statisti\u010dnega urada se je koli\u010dina odpadne embala\u017ee, nastale v slovenskih gospodinjstvih, v zadnjih 10 letih precej pove\u010dala, \u010deprav je rast v zadnjih letih po\u010dasnej\u0161a. Leta 2018 je slovensko gospodinjstvo v povpre\u010dju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embala\u017ee, kar je 11 kilogramov ve\u010d kot leta 2015 in 50 kilogramov ve\u010d kot leta 2011.<\/p>\n
Je pa Slovenija po podatkih evropskega statisti\u010dnega urada Eurostat pri recikliranju odpadne plasti\u010dne embala\u017ee ena izmed bolj u\u010dinkovitih dr\u017eav. Medtem ko so v EU leta 2018 reciklirali manj kot 42 odstotkov nastale odpadne plasti\u010dne embala\u017ee, je je Slovenija reciklirala 60 odstotkov, s \u010dimer je za Litvo (69 odstotkov) zasedala drugo mesto med \u010dlanicami unije.<\/p>\n
Svetovni dan pravic potro\u0161nikov praznujemo vsako leto 15. marca, v spomin na govor nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja, ki je na ta dan leta 1962 kot prvi voditelj katerekoli dr\u017eave v nagovoru v kongresu spregovoril o potro\u0161nikih in njihovih pravicah. Uradno so dan razglasili leta 1983.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V ponedeljek bomo obele\u017eili svetovni dan pravic potro\u0161nikov, letos je ta posve\u010den boju proti onesna\u017eevanju s plastiko. Pandemija covida-19 je prinesla ve\u010d plasti\u010dnih odpadkov, pove\u010dalo pa se je tudi \u0161tevilo te\u017eav, povezanih s spletno prodajo. Na gospodarskem ministrstvu so lani prejeli 75 odstotkov ve\u010d prito\u017eb potro\u0161nikov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":447221,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[18438,1595,8160],"source":[4511],"supertag":[16392,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n