Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnila Ada Ho\u010devar Grom iz Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ), \u017eelijo z raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na \u017eivljenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA pove\u010dati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko iz\u010drpanost v Sloveniji. Pandemska iz\u010drpanost je naraven in pri\u010dakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v na\u0161 vsakdan, je dejala.<\/p>\n
Raziskava, ki so jo za\u010deli decembra lani, poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. Raziskava po njenih besedah daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prina\u0161a pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa.<\/p>\n
V tokratnem, sedmem delu raziskave, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca, so anketirance dodatno spra\u0161evali o spremembah v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni te\u017ei. \u0160e vedno velika ve\u010dina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upo\u0161tevala ukrepe in priporo\u010dila za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa. V najve\u010dji meri upo\u0161tevajo uporabo za\u0161\u010ditne maske v javnosti (91 odstotkov), se izogibajo obiskovanju starej\u0161ih, kadar imajo znake oku\u017ebe (90 odstotkov), ter vzdr\u017eujejo razdaljo v javnosti in razku\u017eujejo roke. Najmanj, le 55 odstotkov, jih upo\u0161teva priporo\u010dilo glede razku\u017eevanja povr\u0161in.<\/p>\n
Veliki upad bele\u017eijo pri upo\u0161tevanju izogibanja zasebnemu dru\u017eabnemu dogodku, ukrep ostajanje doma se je iz 74 odstotkov zni\u017eal na 60 odstotkov v primerjavi s predhodno raziskavo. Ta upad je po besedah Ho\u010devar Gromove pri\u010dakovan glede na odprtje vrtcev in \u0161ol, a udele\u017eevanje na zasebnih dogodkih oz. zmanj\u0161evanje tega ukrepa bi lahko, kot pravi, predstavljal problem glede \u0161irjenja covida-19.<\/p>\n
Med veljavnimi ukrepi pa anketiranci najbolj podpirajo odprtje \u0161ol, odpravo prepovedi prehoda ob\u010dinskih meja, najni\u017ejo podporo pa ima omejitev gibanja med 21. in 6. uro, saj jo podpira le dobra \u010detrtina vpra\u0161anih.<\/p>\n
Anketirance so spra\u0161evali tudi, v kolik\u0161ni meri zaupajo dolo\u010denim osebam oz. in\u0161titucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visoko tovrstno zaupanje imajo osebni zdravniki, bolni\u0161nice in delodajalci.<\/p>\n
Podobno kot v predhodni raziskavi dve tretjini anketirancev meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi \u0161irjenja pandemije. Cepiti se namerava ve\u010d kot polovica vpra\u0161anih, pri tem pa so mlaj\u0161i glede cepljenja bolj skepti\u010dni v primerjavi s starej\u0161imi. “Podatki zadnjih raziskav nakazujejo, da se je javno mnenje glede cepljenja ustalilo na polovici,” je dejala.<\/p>\n
Doslej je v vseh raziskavah od 31 do 35 odstotkov anketirancev navajalo, da so se izogibali osebnemu zdravniku zaradi te\u017eave, ki ni povezana s covidom-19. \u0160e bolj skrbi podatek, da se je kar 41 oseb s kroni\u010dnimi obolenji izogibalo obisku zdravnika. Ho\u010devar Gromova zato po koncu pandemije pri\u010dakuje poslab\u0161anje na podro\u010dju kroni\u010dnih nenalezljivih bolezni.<\/p>\n
Podatki ka\u017eejo tudi rahel trend poslab\u0161anja glede \u017eivljenjskega sloga vpra\u0161anih. Dve tretjini vpra\u0161anih je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizi\u010dno aktivna kot pred pandemijo, slaba petina jih je jedla ve\u010d nezdrave hrane, 16 odstotkov jih je kadilo ve\u010d kot pred pandemijo in 10 odstotkov jih je pilo ve\u010d alkohola kot pred pandemijo.<\/p>\n
Z namenom izbolj\u0161anja imunskega sistema je 37 odstotkov anketirancev pove\u010dalo u\u017eivanje prehranskih dopolnil, 27 odstotkom se je pove\u010dala telesna te\u017ea med pandemijo, 17 odstotkov jih pogosteje u\u017eiva nezdrave prigrizke, 14 odstotkov tudi ve\u010dje koli\u010dine hrane, 13 odstotkov ve\u010d jih pogosteje naro\u010da preko spleta.<\/p>\n
V sedmem delu raziskave so tudi zaznali, da ima okrog 20 odstotkov anketirancev te\u017eave v du\u0161evnem zdravju, 14 odstotkov oseb pa \u017ee ima znake depresivne motnje. Najve\u010d te\u017eav pri du\u0161evnem zdravju se pojavlja pri starih od 18 do 29 let, in sicer malo ve\u010d kot 30 odstotkov.<\/p>\n
Anketiranci so odgovarjali tudi glede njihove finan\u010dne situacije. Da je ta v zadnjih treh mesecih slab\u0161a kot prej, je odgovorilo 26 odstotkov vpra\u0161anih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na \u017eivljenje ljudi ka\u017ee, da velika ve\u010dina \u0161e vedno upo\u0161teva predpisane ukrepe za prepre\u010devanje \u0161irjenja virusa, najni\u017ejo podporo pa ima no\u010dna omejitev gibanja. Med posledicami epidemije pa je poslab\u0161anje \u017eivljenjskega sloga prebivalstva, pri\u010dakuje pa se tudi rast kroni\u010dnih nenalezljivih bolezni.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":447508,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,1],"tags":[15632,5670,1538],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n