Logarjeva je na dana\u0161nji vladni novinarski konferenci poudarila, da so bili stro\u017eji ukrepi uvedeni po dolgotrajnem tehtnem in premisleku. Spomnila je, da so v za\u010detku marca predvidevali izbolj\u0161evanje stanja in posledi\u010dno tudi spro\u0161\u010danje ukrepov, a se je epidemiolo\u0161ka situacija zaradi \u0161irjenja bolj ku\u017ene angle\u0161ke razli\u010dice koronavirusa za\u010dela slab\u0161ati.<\/p>\n
Kot je dejala, je svetovalna skupina razmi\u0161ljala o tem, ali imajo na voljo kakr\u0161nekoli druge ukrepe, a so glede na literaturo in dosedanja spoznanja ugotovili, da so stro\u017eji ukrepi oz. zapiranje dr\u017eave edina mo\u017enost, ki jo imajo v tem trenutku za vsaj delno upo\u010dasnitev pritiska na bolni\u0161nice in zmanj\u0161evanje \u0161tevila oku\u017eenih.<\/p>\n
“Zavedati se moramo, da \u010de ne bi v tem trenutku uvedli teh ukrepov, bi lahko bilo \u010dez 10, 14 dni stanje v Sloveniji \u0161e bistveno slab\u0161e in bi bili potrebni \u0161e dodatni, bolj strogi ukrepi z vpra\u0161ljivim u\u010dinkom, glede na to, koliko ljudi bi bilo v tistem trenutku \u017ee prizadeti,” je dejala Logarjeva.<\/p>\n
Statistiki, ki so izdelovali razli\u010dne modele, so ocenili, da bi bilo petdnevno zaprtje bistveno prekratko. Zato so se odlo\u010dili za 11-dnevno, ki po modelskih napovedih napoveduje sicer mo\u017een delni porast po sprostitvi, ampak potem pa ponovno ni\u017eanje, je pojasnila.<\/p>\n
Zaveda se, da so ukrepi sprejeti z nelagodjem in neodobravanjem predvsem pri tistih, ki imajo izku\u0161njo la\u017ejega prebolevanja oku\u017ebe. Ob tem je opozorila na omejeno \u0161tevilo posteljnih kapacitet v bolni\u0161nicah, predvsem v enotah intenzivne nege, kjer zdravijo najhuje bolne, tudi tiste brez covida-19.<\/p>\n
Logarjeva je danes \u0161e pojasnila, zakaj so se odlo\u010dili za ponovno uvedbo za\u0161\u010ditnih mask zunaj. Spomnila je, da so bile maske potrebne tudi sedaj, \u010de ni bilo mo\u017eno zagotavljati zadostne medosebne razdalje, a se je na to pogosto pozabilo. “\u010ce vemo, da se virus tudi v zunanjem okolju \u0161iri, \u010de ni razdalja vsaj 1,5 metra, je pomembno, da vplivamo na to in prepre\u010dimo prenos virusa tudi v tem okolju,” je dejala.<\/p>\n
Glede izjeme dru\u017eenja na velikono\u010dno nedeljo je Logarjeva pojasnila, da so ocenili, da dru\u017eenje dveh dru\u017ein kljub vsemu ne predstavlja tako velikega tveganja, da bi bilo to treba v tem trenutku absolutno prepre\u010diti. Ob tem svetujejo tudi prezra\u010devanje in tudi vzdr\u017eevanje razdalje. Izjemo je predlagala strokovna skupina in po besedah Logarjeve so bili glede tega dokaj enotni.<\/p>\n
Veliko se pogovarjajo tudi o sledenju kontaktom oku\u017eenih. Po njenih besedah je v pripravi sistem evidence ob prestopu meje, ki se pozneje prevesi v izdajo karantenske odlo\u010dbe, \u010de je to potrebno.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, zakaj so se ponovno odlo\u010dili za zapiranje \u0161ol, je Logarjeva odgovorila, da \u017eelijo z vsemu ukrepi zmanj\u0161ati \u0161tevilo stikov, do katerih prihaja tudi v \u0161olskem okolju. Zato so se odlo\u010dili, da med dejavnosti, ki se zapirajo, vklju\u010dijo tudi \u0161ole. Ob tem je dejala, da se 12. aprila v \u0161olo vra\u010dajo vsi osnovno\u0161olci in dijaki po modelu C.<\/p>\n
Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Univerzitetnega klini\u010dnega centra (UKC) Ljubljana Matja\u017e Jereb pa je ob pove\u010danju \u0161tevila hospitaliziranih covidnih bolnikov izpostavil, da ga skrbi zlasti razmerje med hospitaliziranimi na navadnih in intenzivnih oddelkih, saj imajo denimo v UKC na intenzivni terapiji 26 odstotkov vseh hospitaliziranih. V zadnjih 12 dneh so UKC Ljubljana na intenzivni oddelek sprejeli 38 kriti\u010dno bolnih covidnih bolnikov z dihalno odpovedjo.<\/p>\n
Prav oddelki za intenzivno terapijo so namre\u010d ozko grlo, “kjer lahko na\u0161 zdravstveni sistem obstane ali pade”, je opozoril Jereb. V Sloveniji lahko zdravijo do 220 oz. 230 covidnih bolnikov na oddelkih za intenzivno terapijo, od tega v UKC Ljubljana 70 ali 80. V drugem epidemi\u010dnem valu je bilo na ravni dr\u017eave najve\u010d 216 hospitaliziranih covidnih bolnikov.<\/p>\n
Vzpostavitev kapacitet zdravljenja za covidne bolnike gre na ra\u010dun bolnikov, ki nimajo covida-19, s \u010dimer se se odlaga dolo\u010dena diagnostika in dolo\u010deni kirur\u0161ki posegi. A kot pravi Jereb, ni mogo\u010de odla\u0161ati z drugimi storitvami v nedogled, saj ni vzdr\u017eno.<\/p>\n
Zato je treba neugodni trend obrniti navzdol, sicer bo pri\u0161lo do kolapsa zdravstvenega sistema in \u0161koda bo velika. Smrtnost covidnih bolnikov na oddelkih za intenzivno terapijo je bila v prvem epidemi\u010dnem valu 31-odstotna, v drugem pa 27-odstotna. Jereb opozarja, da je bil tak\u0161na smrtnost v razmerah, ki so bile obvladljive. “V primeru kolapsa bo umrlo pomembno ve\u010d covidnih in drugih bolnikov, ki bi potrebovali na\u0161o oskrbo,” je poudaril. Zato je poudaril, da ne glede na to, kako so zadnji ukrepi nesimpati\u010dni, je na vseh nas, da epidemi\u010dno krivuljo obrnemo navzdol.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V 11 dneh strogih omejitvenih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 ne pri\u010dakujejo drasti\u010dnega upada oku\u017eb, velik uspeh bo \u017ee, \u010de \u0161tevilo oku\u017eenih ne bo vi\u0161je kot sedaj, je dejala infektologinja in vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Kot je dodala, bodo zadovoljni, \u010de reprodukcijo \u0161tevilo ne poraslo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":447738,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15898,18172,18338,16569,18245,1595,16891,17784],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n