Z na\u010drtom za okrevanje in odpornost bodo sprejete odlo\u010ditve, ki bodo vplivale na vse sfere dru\u017ebe \u0161e naslednjih nekaj desetletij, zato ne sme upo\u0161tevati samo interesov izbranih dele\u017enikov, projekti morajo biti skladni s podnebnimi cilji EU, so poudarili v Focusu.<\/p>\n
Sloveniji sicer iz mehanizma za okrevanje po koronski krizi pripada 1,6 milijarde evrov nepovratnih in do 3,6 milijarde evrov posojil, iz celotnega sklada za okrevanje pa \u0161e okoli pol milijarde ve\u010d.<\/p>\n
“Gre za rekordno visoke zneske, ki so lahko odlo\u010dilni za pravo\u010dasno pripravo na nebole\u010d prehod v podnebno nevtralno dru\u017ebo. Vendar pa je decembra javno objavljeni osnutek slovenskega na\u010drta nakazal resno mo\u017enost, da dr\u017eava ne bo naslovila podnebne krize prek najve\u010djih sistemskih problemov, kot so oglji\u010dna intenzivnost industrije, neobvladovanje emisij toplogrednih plinov v prometu in zaostanki na podro\u010dju rabe son\u010dne in vetrne energije,” opozarjajo v dru\u0161tvu.<\/p>\n
Spomnili so na izjave predstavnikov ministrstev za infrastrukturo in okolje ter vladne slu\u017ebe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko na nedavnem posvetu pri predsedniku dr\u017eave, da je bil na\u010drt od decembra mo\u010dno nadgrajen, iz njega pa naj bi izklju\u010dili tudi \u0161tevilne z vidika okolja sporne projekte. Pri tem se v Focusu spra\u0161ujejo kdaj, \u010de sploh, bo javno objavljena posodobljena verzija.<\/p>\n
“Pozdravljamo napovedane spremembe nacionalnega na\u010drta za okrevanje in odpornost, a gre po drugi strani zgolj za \u0161e enega v seriji netransparentnih procesov. Za javnost je \u0161e vedno dostopen zgolj decembrski osnutek, glede napovedanih sprememb pa naj bi se zadovoljili izklju\u010dno z ustnimi zagotovili predstavnikov ministrstev in vladne slu\u017ebe za razvoj,” je dejal Taj Zavodnik iz Focusa in izrazil pri\u010dakovanje, da bodo dokument glede na bli\u017eajo\u010di se rok za oddajo \u010dim prej javno razgrnili.<\/p>\n
V dru\u0161tvu so izpostavili, da na pomen vklju\u010devanja javnosti in civilne dru\u017ebe za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora vztrajno opozarjajo tudi \u0161tevilne evropske institucije. Kot so zapisali, je evropski parlament izrecno pozval k uporabi na\u010dela partnerstva pri oblikovanju nacionalnih na\u010drtov porabe za na\u010drt za okrevanje in odpornost. “A kljub temu vlade \u0161tevilnih dr\u017eav \u010dlanic izklju\u010dujejo nevladne organizacije in splo\u0161no javnost iz procesov priprave dokumenta,” so kriti\u010dni.<\/p>\n
V Sloveniji je bilo po njihovih navedbah javno posvetovanje namenjeno pe\u0161\u010dici izbranih akterjev – gospodarstvenikom in lokalnim oblastem. Trenutni javno dostopen osnutek dokumenta ka\u017ee na pomanjkanje podnebnih ambicij in ohranja ter spodbuja netrajnostne oblike mobilnosti, so \u0161e zapisali in dodali, da so to izpostavili tudi v okviru spletne kampanje EU Cash awards. Namen te kampanje je spodbuditi dr\u017eave, da pri pripravi kon\u010dnih verzij na\u010drtov izlo\u010dijo vse okoljsko \u0161kodljive ukrepe ter spodbudijo re\u0161itve za spopadanje s podnebno krizo, so pojasnili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dru\u0161tvo Focus poziva k javni objavi nove razli\u010dice osnutka na\u010drta za okrevanje in odpornost, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji predlo\u017eiti do konca meseca. Kot so poudarili, bodo namre\u010d odlo\u010ditve iz na\u010drta vplivale na vse sfere dru\u017ebe \u0161e naslednjih nekaj desetletij, zato morata biti v njegovo pripravo vklju\u010dena javnost in stroka.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":376548,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n