Ker epidemija covida-19 \u0161e traja, vlada predlaga, naj bodo odhodki dr\u017eavnega prora\u010duna letos za 800 milijonov evrov vi\u0161ji od tistih, ki jih je konec lanskega novembra dolo\u010dil DZ. \u017de \u010detrti\u010d spremenjeni odlok o okviru za pripravo prora\u010dunov sektorja dr\u017eava 2020-2022, ki ga bodo poslanci potrjevali na petkovi izredni seji, dolo\u010da, da bo lahko dr\u017eava letos porabila najve\u010d 14,32 milijarde evrov.<\/p>\n
Izjemne okoli\u0161\u010dine, povezane z epidemijo, so se namre\u010d v \u010dasu od priprave prora\u010duna za leto 2021 bistveno okrepile in poslab\u0161ale, je vlada zapisala v obrazlo\u017eitvi predlaganih sprememb. \u0160ircelj je danes spomnil, da je bila medtem podalj\u0161ana tudi vrsta ukrepov iz doslej osmih sprejetih protikoronskih zakonov.<\/p>\n
\u010ceprav je na voljo cepivo proti covidu-19, pa so njegove koli\u010dine omejene v celotni EU, prihaja tudi do zamude pri dobavah in ni jasno, kdaj bo epidemije konec. Poleg tega so \u017ee zdaj potrebne znatne investicije za zagon gospodarske aktivnosti, je pojasnil predlog za pove\u010danje porabe.<\/p>\n
Predvsem zaradi obse\u017enih protikoronskih ukrepov so slovenske javne finance lani ustvarile primanjkljaj v vi\u0161ini 8,4 odstotka BDP, kar je nekaj ni\u017eje od povpre\u010dja obmo\u010dja evra, je povedal minister. Letos naj bi se primanjkljaj povzpel na 8,6 odstotka BDP, nato pa naj bi se postopoma zni\u017eeval.<\/p>\n
Tako je zapisano v odloku o okviru za pripravo prora\u010dunov sektorja dr\u017eava 2022-2024, s katerim je odbor prav tako sogla\u0161al danes – leta 2022 naj bi se primanjkljaj zni\u017eal na 5,7 odstotka BDP, leta 2023 na 3,8 odstotka BDP in leta 2024 na 2,8 odstotka BDP.<\/p>\n
\u0160ircelj je opozoril na veliko nepredvidljivost pri na\u010drtovanju fiskalne politike, a kot je dejal, mora ta po mnenju Evropske komisije ostati spodbujevalna. Ukrepi za podporo gospodarski aktivnosti ne smejo biti prehitro umaknjeni, saj bi to lahko ogrozilo okrevanje, na kar opozarjajo vse mednarodne in\u0161titucije, je spomnil.<\/p>\n
Fiskalni svet je do tak\u0161nih na\u010drtov vlade zadr\u017ean. Vlada denimo v odlokih ni upo\u0161tevala u\u010dinkov dav\u010dne reforme, ki jo je finan\u010dno ministrstvo predstavilo prej\u0161nji teden. “Tak na\u010din lahko ozna\u010dimo kot necelovito na\u010drtovanje,” je dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kra\u010dun. Ugotovil je sicer, da vlada od leta 2023 dalje na\u010drtuje nekaj bolj restriktivno fiskalno politiko, a se mu ti na\u010drti ne zdijo realisti\u010dni.<\/p>\n
Predvsem pa je Kra\u010dun opozoril, da ugodni pogoji financiranja, ki danes omogo\u010dajo vzdr\u017eevanje primanjkljaja in dolga na visokih ravneh, zelo verjetno ne bodo trajali neskon\u010dno. Zato je pri\u010dakovati vi\u0161anje stro\u0161kov servisiranja dolga in bilo bi zelo neugodno, \u010de bi se ti stro\u0161ki pove\u010dali prekomerno, je dejal.<\/p>\n
Podobnega mnenja so v opoziciji. “Vlada z javnimi financami ravna negospodarno, neodgovorno in netransparentno,” je dejala Andreja Zabret (LM\u0160) in tak\u0161no ravnanje ozna\u010dila za finan\u010dno huliganstvo. Slej ko prej bo v prora\u010dunu zmanjkalo denarja, morda za pla\u010de, zdravstvo, izobra\u017eevanje, pokojnine, se je zbala.<\/p>\n
Zaskrbljen glede polo\u017eaja javnih financ je tudi Matja\u017e Han (SD). “Da se dr\u017eava dodatno zadol\u017euje \u0161e za 800 milijonov evrov, se mi zdi zelo, zelo slabo, primanjkljaj bomo le \u0161e pove\u010dali,” je dejal. Spomnil je na predlagane dav\u010dne razbremenitve ter nameravano uvedbo socialne kapice in dejal: “\u010ce bo vlada res vse to sprejela, potem gremo v ‘maloro'”.<\/p>\n
Du\u0161an Verbi\u010d (SMC) je medtem dejal, da je trenutni dolg obvladljiv. Marko Poga\u010dnik (SDS) pa je tako kot \u017ee prej \u0160ircelj pojasnil, da je vzrok za obravnavane \u0161tevilke covid-19. “Torej re\u0161evanje delovnih mest in gospodarstva,” je dejal in ocenil, da tako naklonjenega in socialno usmerjenega prora\u010duna, kot ga ima Slovenija, \u0161e ni bilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Odbor DZ za finance je dal soglasje za pove\u010danje leto\u0161nje prora\u010dunske porabe za ve\u010d sto milijonov evrov. Vzrok je izklju\u010dno v stro\u0161kih spopada z epidemijo, je pojasnjeval finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj. V opoziciji so medtem opozarjali na nevarnost poslab\u0161anja javnofinan\u010dnega polo\u017eaja. V naslednjih letih naj bi se izdatki zmanj\u0161evali.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":437054,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15456],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n