26. aprila 1983 ob 1.23 zjutraj sta v \u010cernobilu, pribli\u017eno 110 kilometrov severno od Kijeva, med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali \u010detrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je raz\u0161iril nad vso Evropo.<\/p>\n
Strokovnjaki menijo, da je bil pomemben dejavnik pri nesre\u010di nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem nagnjenost k nenadnemu nihanju napetosti. Poleg tega sovjetski reaktorji za razliko od tistih drugod po svetu niso imeli za\u0161\u010ditne strukture, ki bi v primeru nesre\u010de prepre\u010devala uhajanje radioaktivnega sevanja.<\/p>\n
V nesre\u010di je imel pomembno vlogo tudi \u010dlove\u0161ki dejavnik. Po ugotovitvah strokovnjakov se je nesre\u010da zgodila zaradi kr\u0161itev operativnih postopkov in nezadostne varnostne kulture.<\/p>\n
Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno. Sovjetske oblasti so zamujale z evakuacijo lokalnega prebivalstva. 48.000 prebivalcev mesta Pripjat, ki je le tri kilometre od jedrske elektrarne, so evakuirali \u0161ele popoldne dan po nesre\u010di.<\/p>\n
Do konca leta 1986 so preselili 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega obmo\u010dja okoli nuklearke. V naslednjih letih je enaka usoda doletela \u0161e 230.000 ljudi.<\/p>\n
Gore\u010de jedrsko gorivo je gasilo 600.000 “likvidatorjev” – ve\u010dinoma je \u0161lo za vojake, policiste, gasilce in dr\u017eavne uslu\u017ebence, ki so imeli le malo ali ni\u010d za\u0161\u010ditne opreme. Zadol\u017eeni so bili tudi za izgradnjo betonskega sarkofaga nad uni\u010denim reaktorjem, ki naj bi prepre\u010dil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in \u010di\u0161\u010denje okolice.<\/p>\n
Betonski sarkofag so leta 2016 nadomestili z jeklenim, saj je prvotni za\u010del pu\u0161\u010dati na mnogo mestih. Novi sarkofag je visok 108 metrov in tehta 36.000 ton.<\/p>\n
\u010cernobil je spodbudil mednarodna prizadevanja, ki so presegla hladnovojne delitve, za izbolj\u0161anje jedrske varnosti in pomiritev javnosti.<\/p>\n
Eden najpomembnej\u0161ih ukrepov je bila ustanovitev Svetovnega zdru\u017eenja jedrskih operaterjev (Wano). Okrepila se je vloga Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki je uvedla nove varnostne postopke.<\/p>\n
Koliko \u017ertev je terjala katastrofa v \u010cernobilu, ve\u010d kot tri desetletja kasneje ostaja neznanka. Medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih 4000 smrti zaradi raka v okoli\u0161kih dr\u017eavah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo \u017ee 100.000 ljudi.<\/p>\n
Posledice nesre\u010de \u0161e danes ogro\u017eajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesna\u017eenih obmo\u010djih \u017eivi ve\u010d kot pet milijonov ljudi – 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je \u0161e vedno neprimerne za gospodarske dejavnosti. Na obmo\u010dju deset kilometrov od \u010dernobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesna\u017eenosti s plutonijem \u017eivljenje ne bo mogo\u010de \u0161e ve\u010d deset tiso\u010d let.<\/p>\n
Sta pa v zadnjih letih tam za\u017eiveli flora in favna. Na obmo\u010dju \u017ee pet let deluje naravni rezervat za divje konje pasme przewalski, ki so edini \u0161e \u017eive\u010di divji konji na svetu. V rezervatu so trije konji te pasme. Na izklju\u010dnem obmo\u010dju jih sicer v Ukrajini \u017eivi 150, v Belorusiji pa 60.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Ukrajini bodo obele\u017eili 35. obletnico katastrofe v jedrski elektrarni v \u010cernobilu, najhuj\u0161e jedrske nesre\u010de v zgodovini \u010dlove\u0161tva, ki sta jo povzro\u010dila \u010dlove\u0161ka napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Obletnica mineva v senci pandemije novega koronavirusa. <\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":421151,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[3670],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n