Raziskava je primerjala koli\u010dino CO2, ki se absorbira in shrani, ko gozd raste, ter na drugi strani koli\u010dino CO2, ki se sprosti nazaj v ozra\u010dje, ko gozd gori ali se ga kako druga\u010de uni\u010duje. Primerjava je pokazala, da je v minulem desetletju brazilsko pore\u010dje Amazonke proizvedlo 16,6 milijarde ton CO2, porabilo oziroma shranilo pa jih je le 13,9 tone.<\/p>\n
To ka\u017ee, da se \u010dlove\u0161tvo o\u010ditno ne more ve\u010d zana\u0161ati na svoj najve\u010dji tropski gozd, da bo posrkal njegove \u0161kodljive izpuste CO2. “Ta rezultat smo na pol pri\u010dakovali, a to je prvi\u010d, da imamo to\u010dne \u0161tevilke, ki ka\u017eejo, da se je brazilska Amazonija obrnila in je postala neto onesna\u017eevalec,” je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil soavtor raziskave Jean-Pierre Wigneron, znanstvenik s francoskega nacionalnega in\u0161tituta za agronomske raziskave (INRA). Kot je opozoril, ne vedo, na kateri to\u010dki bo ta preobrat postal nepovraten.<\/p>\n
Raziskava je sicer potrdila tudi grozljive posledice politike brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki dr\u017eavo vodi od januarja 2019 in se pri tem ne ozira preve\u010d na varovanje okolja. V letu 2019 se je namre\u010d deforestacija – s po\u017eari ali izsekavanjem – pove\u010dala za skoraj \u0161tirikrat v primerjavi z dvema predhodnima letoma, in sicer s pribli\u017eno enega milijona hektarjev na 3,9 milijona hektarjev, kar je velikost Nizozemske.<\/p>\n
Pore\u010dje reke Amazonke predstavlja pribli\u017eno polovico vsega de\u017eevnega gozda na svetu in je bistveno za srkanje prese\u017enih koli\u010din CO2 iz ozra\u010dja. V minulega pol stoletja so rastline in zemlja konstantno absorbirale pribli\u017eno 30 odstotkov emisij CO2, \u010deprav so se te v tem obdobju pove\u010dale za kar 50 odstotkov. Pomagali so tudi oceani, ki posrkajo ve\u010d kot 20 odstotkov teh izpustov. Naju\u010dinkovitej\u0161i pri absorbiranju in shranjevanju CO2 je prav tropski gozd, zato se je Amazonije v preteklosti prijel izraz “plju\u010da sveta”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Amazonski de\u017eevni gozd je med letoma 2010 in 2019 v ozra\u010dje sprostil za kar 20 odstotkov ve\u010d ogljikovega dioksida, kot ga je iz njega posrkal, je pokazala raziskava, izsledki katere so bili v \u010detrtek objavljeni v znanstveni reviji Nature Climate Change.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":425246,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[9404,11122],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n