Prvi maj niso bu\u010dna praznovanja, niso samo kresovi in dru\u017eenje, je v prvi meri namenjen poglobljenemu razmisleku o delavskih pravicah, je poudarila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerki\u010d.<\/p>\n
Opozorila je, da so se sindikati kot predstavniki zaposlenih in svojega \u010dlanstva v zadnjem letu sre\u010devali z vrsto dogodkov, ki pomenijo “ignoriranje vsebine dela sindikatov in delavskih pravic”. Ob tem je omenila nacionalni program za okrevanje, ki je bil sprejet brez sodelovanja socialnih partnerjev kljub temu, da gre za neke vrste novi dogovor. Ne \u017eeli si, da bi iz tega “novega dogovora sredstva EU dobili samo nekateri, vra\u010dali pa potem vsi drugi”.<\/p>\n
Brez socialnega dialoga in \u0161iroke razprave se je po njenih navedbah pripravljal tudi predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki naj bi zagotovil varno starost in varne pokojnine. Ob tem je napovedala referendumske aktivnosti, \u010de bo zakon sprejet. V sindikatih ne nasprotujejo demografskemu skladu, vendar ho\u010dejo tak\u0161nega, ki bo zagotavljal varno starost, ne bo pa pomenil mo\u017enosti “plenjenja politike po premo\u017eenju”, ki je \u0161e ostalo, je dejala.<\/p>\n
Jerki\u010deva se je v nagovoru dotaknila novih dav\u010dnih reform, ki se pripravljajo celovito, vendar brez vklju\u010devanja socialnih partnerjev, brez mo\u017enosti vplivanja na njihovo vsebino in “na na\u010din, da sami \u017eagamo ne vejo, na kateri sedimo, ampak \u017eagamo kar drevo socialne dr\u017eave”.<\/p>\n
“To, kar se dogaja zadnja leta, ni socialni dialog, je le seznanjanje socialnih partnerjev z dejstvi, brez mo\u017enosti vplivanja na sprejete odlo\u010ditve in sodelovanja v procesih, ki so za vse nas pomembni,” je opozorila in dodala, da nas na socialni dialog opozarjajo tudi v Evropi, kjer je to vrednota.<\/p>\n
Poudarila je, da so leto\u0161nji 1. maj v ZSSS namenili varnosti zaposlitve v vseh svojih oblikah. Za njo to pomeni tudi ustrezno pla\u010dilo, dostojno delo in trajnost zaposlitve. Med drugim je spregovorila tudi o vpra\u0161anju poklicnih bolezni in predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega upa, da bo sprejet \u010dim prej.<\/p>\n
Od tej prilo\u017enosti je \u010destitala vsem, ki imajo prvi maj za osebni praznik, predvsem pa \u010dlanicam in \u010dlanom sindikatov.<\/p>\n
Tudi predsednik republike Borut Pahor je ob prazniku dela \u010destital dr\u017eavljankam in dr\u017eavljanom in pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnej\u0161ih stebrov uspe\u0161nega in pravi\u010dnega okrevanja po krizi. “Dolgoro\u010dne re\u0161itve, vezane na trg dela in polo\u017eaj delavstva, se ne sme sprejemati brez dogovora v okviru socialnega dialoga,” je poudaril.<\/p>\n
Po njegovem mnenju je pomembno, da se tudi v prihodnje prizadevamo za ohranitev in razvoj socialne dr\u017eave. Res je to ustavna norma in varovana pravica, a njen obseg je po njegovem mnenju stvar odlo\u010ditve politike v sodelovanju s socialnimi partnerji. Poudaril je, da obstajajo pasti, ki lahko njen razvoj zamajajo, zato je treba paziti, da se tem pastem izognemo.<\/p>\n
“Pri socialni dr\u017eavi ne gre zgolj za razli\u010dne prejemke prebivalstva in brezpla\u010dne ali delno pla\u010dljive storitve na podro\u010djih zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in \u0161olstva ter kulture. Gre tudi za vodenje fiskalne politike,” je dejal in dodal, da iz lastnih izku\u0161enj vemo, da je vsaka motnja v zagotavljanju zadostnih dav\u010dnih prilivov neposredna gro\u017enja za obseg socialne dr\u017eave.<\/p>\n
V \u010dasu epidemije covida-19 je bilo za socialno dr\u017eavo po njegovih besedah zgledno poskrbljeno, “vendar na ra\u010dun dodatnega zadol\u017eevanja, ki ga bo kmalu treba ustaviti, dolgove pa vrniti”. Zato je treba, kot pravi, paziti, da bodo tudi v prihodnje dav\u010dni viri zadostni, da bomo z njimi zagotavljali sedanji obseg socialne dr\u017eave in njen nadaljnji razvoj.<\/p>\n
Ob tem je spomnil, da se je svet v zadnjem desetletju zna\u0161el v krizi, finan\u010dni in zdravstveni. V teh krizah se je izkazalo, da je zlasti za dru\u017ebe z mo\u010dno tradicijo socialne dr\u017eave stremljenje k solidarnosti bistvenega pomena, tudi in zlasti po koncu krize. To po njegovem zatrdilu velja tudi za Slovenijo.<\/p>\n
“Gre za vpra\u0161anje socialne povezanosti, ki je zelo pomembno in ob\u010dutljivo, tudi za vpra\u0161anje politi\u010dne povezanosti in enotnosti. Zato prosim razumite, spo\u0161tovane dr\u017eavljanke in dr\u017eavljani, moj poziv k socialnemu dialogu, njegov ponoven zagon in okrepitev kot enega pomembnih stebrov na\u0161ega uspe\u0161nega in pravi\u010dnega okrevanja po tej krizi,” je pristavil Pahor in izrazil upanje v \u010dim prej\u0161nji konec zdravstvene krize, da bi se v “skupnem dialogu in sodelovanju lotili njenih dolgoro\u010dnih gospodarskih in socialnih posledic”.<\/p>\n
Na dana\u0161njem dogodku se je odvilo tudi dejanje v znak protesta proti zaprtosti kulture. Eden od nastopajo\u010dih glasbenikov je med nastopom imel v lisice vklenjene roke, s tem je \u017eelel opozoriti na to, kako je kultura \u017ee ves \u010das koronakrize omejevana oziroma zaprta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru v predsedni\u0161ki pala\u010di pozval k socialnemu dialogu kot enemu najpomembnej\u0161ih stebrov uspe\u0161nega in pravi\u010dnega okrevanja po krizi. Pomen socialnega dialoga je v nagovoru izpostavila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerki\u010d, ki je hkrati opozorila na ignoranco vlade do sindikatov.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":450682,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[8970,18739,10279],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n