Leta 2020 se je obseg bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) Slovenije skr\u010dil za 5,5 odstotka, vendar se bo v letih 2021 in 2022 postopno krepil, je v danes objavljeni pomladanski napovedi zapisala Evropska komisija. Zahvaljujo\u010d ukrepom vlade za za\u0161\u010dito delovnih mest je bilo zmanj\u0161anje zaposlenosti omejeno, kar predstavlja trdno osnovo za okrevanje, je dodala. Glede javnih financ napoveduje, da bodo ostale v globokem primanjkljaju.<\/p>\n
Medtem ko je Bruselj februarja Sloveniji za letos napovedal gospodarsko rast v vi\u0161ini 4,7 odstotka in za prihodnje leto v vi\u0161ini 5,2 odstotka, ji zdaj za letos napoveduje rast v vi\u0161ini 4,9 odstotka in za leto 2022 v vi\u0161ini 5,1 odstotka ter s tem vrnitev na predkrizno raven.<\/p>\n
Rast bo spodbujala predvsem doma\u010da potro\u0161nja, je zapisala komisija. Zasebna potro\u0161nja, ki se je lani skr\u010dila za skoraj deset odstotkov, naj bi se letos okrepila za 4,4 odstotka, potem ko potro\u0161nikom storitve spet postajajo dostopne v polnem obsegu, dodatno pa bodo rast potro\u0161nje spodbujali rast zaposlovanja in vi\u0161je pla\u010de.<\/p>\n
Visoko rast je pri\u010dakovati tudi glede investicij, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Po skr\u010denju za dobre \u0161tiri odstotke v letu 2020 se bodo investicije v osnovna sredstva letos okrepile za 7,2 odstotka in nato leta 2022 \u0161e za 9,5 odstotka. Za po nekaj manj kot deset odstotkov se bosta letos pove\u010dala obseg izvoza in uvoza, prihodnje leto pa naj bi se njuna rast nekoliko umirila, a ostala na ravni okoli osmih odstotkov.<\/p>\n
Zahvaljujo\u010d ukrepom vlade za za\u0161\u010dito delovnih mest je negativen vpliv epidemije covida-19 ostal v letu 2020 razmeroma zmeren, zaposlenost se je zmanj\u0161ala za en odstotek. Stopnja brezposelnosti se je tako zvi\u0161ala s 4,5 odstotka na pet odstotkov, kjer naj bi ostala \u0161e letos, leta 2022 pa naj bi se zni\u017eala na 4,8 odstotka. Pla\u010de bodo rasle po\u010dasneje kot pred krizo.<\/p>\n
Cene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, ki so se lani zaradi padca cen energentov in upada potro\u0161nje zni\u017eale za 0,3 odstotka, naj bi se letos zvi\u0161ale za 0,8 odstotka, leta 2022 pa naj bi se njihova rast pospe\u0161ila na 1,7 odstotka.<\/p>\n
Javnofinan\u010dni primanjkljaj bo ostal na visoki ravni pri okoli 8,5 odstotka BDP, predvsem zaradi ukrepov, sprejetih za bla\u017eitev gospodarskih in socialnih posledic epidemije covida-19. Komisija med temi navaja nadomestila pla\u010d za \u010dakanje na delo doma, mese\u010dni temeljni dohodek za samozaposlene in kmete ter delno kritje fiksnih stro\u0161kov podjetij in dodaja, da je za ve\u010dino ukrepov, povezanih s covidom-19, pri\u010dakovati ukinitev do konca leta 2022. Takrat naj bi se primanjkljaj zni\u017eal na 4,7 odstotka BDP.<\/p>\n
Na visoki ravni bo ostal tudi dolg dr\u017eave. Potem ko se je lani povzpel na 80,8 odstotka BDP, se bo konec leta 2021 oblikoval pri 79 odstotkih BDP, leto pozneje pa ob zni\u017eanju javnofinan\u010dnega primanjkljaja zmanj\u0161al na 76,7 odstotka BDP.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Potem ko je bilo v za\u010detku leta \u0161e opaziti negativen vpliv omejitvenih ukrepov na gospodarsko aktivnost, se bo v drugem in tretjem \u010detrtletju rast pospe\u0161ila. Spodbujala jo bo predvsem doma\u010da potro\u0161nja, pri\u010dakovati je tudi visoko rast investicij.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":416663,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4545,7124,2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541,5675,6103],"acf":[],"yoast_head":"\n