Nobena slu\u017eba ni vredna tega tveganja, ob tem po poro\u010danju nem\u0161ke tiskovne agencije dpa poudarja generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus ter vlade, delodajalce in delojemalce poziva, naj skupaj dose\u017eejo dogovor o omejitvah, ki bodo za\u0161\u010ditile delovne ljudi.<\/p>\n
Zaradi prekomernega dela je bilo po analizi WHO in ILO v svetu izgubljenih 23 milijonov zdravih let \u017eivljenja, ve\u010d kot zaradi po\u0161kodb ali nepravilnih obremenitev, ki so doslej veljale za glavne povzro\u010ditelje \u0161kodljivih posledic za zdravje ljudi na delovnem mestu.<\/p>\n
Tveganje sr\u010dno-\u017eilnih bolezni se v primeru 55- ali ve\u010durnega delovnega tedna mo\u010dno pove\u010da, kar je po eni strani posledica fizi\u010dnih in psihi\u010dnih obremenitev, po drugi strani pa tudi posrednih dejavnikov, kot so kajenje, u\u017eivanje alkohola ter pomanjkanje gibanja in spanja, je pojasnil soavtor raziskave Jian Li z Univerze Kalifornija v ameri\u0161kem Los Angelesu.<\/p>\n
V japon\u0161\u010dini obstaja beseda “karoshi”, s katero ozna\u010dujejo smrt zaradi prekomernega dela, in v preteklosti je veljalo, da je “karoshi” predvsem vzhodnoazijski fenomen. A sistemati\u010dne raziskave in analize na svetovni ravni so zdaj pokazale, da gre za globalen problem, je pojasnil Li.<\/p>\n
V okviru raziskave WHO in ILO so analizirali podatke iz 154 dr\u017eav in za kar 1,6 milijona ljudi. Ugotovili so, da skoraj devet odstotkov svetovnega prebivalstva dela 55 ali ve\u010d ur tedensko. \u0160e posebej zaskrbljujo\u010de je stanje na vzhodu in jugovzhodu Azije, v Indiji ter v nekaterih dr\u017eavah Afrike in Ju\u017ene Amerike, medtem ko so razmere v Severni Ameriki in Evropi bistveno bolj\u0161e, saj so tam delavci zakonsko bolje za\u0161\u010diteni.<\/p>\n
Izkazalo se je tudi, da se je \u0161tevilo smrti zaradi mo\u017eganskih kapi in sr\u010dno-\u017eilnih bolezni, povezanih z delom, v obdobju med letoma 2000 in 2016 mo\u010dno pove\u010dalo. Tedros poleg tega svari, da bi lahko pandemija covida-19 razmere \u0161e poslab\u0161ala, saj pri delu od doma ni jasne lo\u010dnice med delovnimi obveznostmi in prostim \u010dasom, poleg tega zaradi odpu\u0161\u010danj ve\u010d obremenitev pade na preostale zaposlene.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cena predolgih delovnikov je visoka, saj zaradi njih v svetu vsako leto umre na stotiso\u010de ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjujeta, da je leta 2016 zaradi 55-urnega ali \u0161e dalj\u0161ega delovnega tedna za posledicami mo\u017eganske kapi umrlo 398.000 ljudi, zaradi sr\u010dno-\u017eilnih bolezni pa okoli 347.000.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":316661,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[4897,1913,4908,1538,5159],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n