V Sloveniji sta najbolj pogosti bolezni, ki ju prena\u0161ajo klopi, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Njuna pojavnosti je v Sloveniji med vi\u0161jimi v Evropi. Po podatkih Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ) letno zabele\u017eijo med 4000 in 7000 primerov lymske borelioze in povpre\u010dno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa.<\/p>\n
Po zadnjih podatkih NIJZ so do minulega petka potrdili 530 prijav obolenja z lymsko borelizo in \u0161tiri prijave obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Najvi\u0161ja stopnja obolevnosti z boreliozo je v gori\u0161ki, pomurski in gorenjski regiji. Za klopnim meningoencefalitisom so zboleli trije mo\u0161ki in ena \u017eenska, ki prihajajo iz zasavske, koro\u0161ke in osrednjeslovenske regije.<\/p>\n
Kot je pojasnil Franc Strle z infekcijske klinike Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana, so nekatere primeri lymske borelioze \u0161e odraz oku\u017eb v prej\u0161njem letu, vsi pa zanesljivo ne. To je sicer obi\u010dajna slika pojavnosti klopnih bolezni pri nas – prve mesece je bolnikov zelo malo, \u0161tevilo pa kasneje zelo naraste.<\/p>\n
NIJZ je sicer lani po preliminarnih podatkih prejel kar 92 odstotkov ve\u010d prijav obolenj z lymsko boreliozo kot leta 2019 ter 68 odstotkov ve\u010d prijav primerov klopnega meningoencefalitisa. Najve\u010d primerov obeh bolezni je na Gorenjskem in Koro\u0161kem.<\/p>\n
Sezona klopov v Sloveniji sicer traja od aprila do oktobra, lahko tudi do novembra, saj je odvisna predvsem od vremenske situacije. Najbolj ugodno vreme za klope je toplo in vla\u017eno. “Pri nas imamo veliko gozdov, tudi na\u010din \u017eivljenja je tak, da veliko \u010dasa pre\u017eivimo v naravi. Kar je seveda dobro, ampak v\u010dasih prinese neugodne stvari, in ene od njih sta ravno ti bolezni,” je opozoril Strle.<\/p>\n
Klopni meningoencefalitis lahko prek ugriza oku\u017eenega klopi dobim z u\u017eivanjem oku\u017eenega neprekuhanega mleka ali mle\u010dnih izdelkov. \u0160tirinajst dni po vbodu oku\u017eenega klopa se pojavijo slabo po\u010dutje, vro\u010dina, glavobol, vro\u010dina in utrujenost, ki trajajo nekaj dni. Simptomi se nato obi\u010dajno izbolj\u0161ajo, potem pa izbruhnejo v huj\u0161i obliki. Oku\u017eene osebe pogosto bruhajo, ve\u010dkrat se za\u010dnejo tresti, imajo otrdel vrat.<\/p>\n
Kot pravi Strle, je bolezen lahko precej huda. V Evropi od 0,5 do dva odstotka oseb s klopnim meningoencefalitisom umre, pri petih odstotkih ostanejo trajne ohromitve, ve\u010d kot tretjini pa ostane postencefalitisni sindrom, ki lahko precej poslab\u0161a kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n
Lymska borelioza pa se prena\u0161a samo prek vboda oku\u017eenega klopa. Rde\u010dina se na mestu vboda pojavi po nekaj dneh ali tednih, ki se \u0161iri navzven v obliki obro\u010da. Pribli\u017eno polovica bolnikov pravi, da jih ta predel malo srbi ali pe\u010de, okoli tretjina pa se slabo po\u010duti, je utrujena, ima glavobole, bole\u010dine v mi\u0161icah, je opisal Strle.<\/p>\n
\u010ce se ko\u017ena sprememba ne zdravi z antibiotiki, je lahko prisotna ve\u010d tednov ali celo mesecev, nato pa sama od sebe izgine. “Za veliko ljudi to pomeni, da so ozdravljeni. Pri drugih, teh je ve\u010dina, pa se lahko \u017ee v \u010dasu ko\u017ene spremembe, v\u010dasih pa kasneje, pojavijo znaki prizadetosti \u017eiv\u010devja, srca ali sklepov,” je opisal infektolog.<\/p>\n
Ker bolezni prena\u0161ajo klopi, se lahko pred njimi za\u0161\u010ditimo. “Ko gremo v naravo, v gozd, hodimo raje po poti in ne po go\u0161\u010di, nadenimo obla\u010dila, ki telo za\u0161\u010ditijo z dolgimi hla\u010dnicami in rokavi, obla\u010dila naj bodo svetle barve, da klope \u010dim prej opazimo,” \u0161e svetuje Strle. Odve\u010d ne bo niti uporaba repelenta proti klopom. Ko se vrnemo iz narave, se takoj pregledano in morebitne prisesane klope \u010dim prej odstranimo. “Tako bomo z velikansko verjetnostjo, kljub temu \u010de je bil klop oku\u017een, prepre\u010dili lymsko boreliozo, mogo\u010de pa tudi kak\u0161nem primer klopnega meningoencefalitisa,” je dejal.<\/p>\n
U\u010dinkovita za\u0161\u010dita pred klopnim meningoencefalitis je tudi cepljenje. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi po enem do treh mesecev po prvem, tretji pa po petih do 12 mesecih po drugem odmerku. Za vzdr\u017eevanje za\u0161\u010dite so nato potrebni \u0161e po\u017eivitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob toplih dnevih, ko ve\u010d \u010dasa pre\u017eivljamo na prostem, ni odve\u010d previdnost pred klopi. Ti lahko namre\u010d prena\u0161ajo bolezni, nevarne \u010dloveku, pri nas najpogosteje klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Pred prvo se lahko u\u010dinkovito za\u0161\u010ditimo tudi s cepljenjem, drugo pa lahko zdravimo. Po podatkih NIJZ so prve primere obeh letos \u017ee potrdili.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":448271,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,1],"tags":[8582,8290,13378],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n