Potro\u0161nja gospodinjstev se je od leta 2014 do leta 2019 pove\u010devala, lani pa so se izdatki gospodinjstev za kon\u010dno potro\u0161njo glede na leto prej zni\u017eali za 10,3 odstotka oz. za 2,6 milijarde evrov. To je bilo najve\u010dje zni\u017eanje doslej in prvo po letu 2013, ugotavljajo statistiki.<\/p>\n
Klju\u010dni dejavnik za to so bili ukrepi za zajezitev \u0161irjenja novega koronavirusa, saj so morala gospodinjstva zaradi zaprtja nenujnih trgovin in storitev nakupe odlo\u017eiti. Zlasti v prvem valu so tro\u0161enje zmanj\u0161evala tudi zaradi negotovega razvoja razmer na trgu dela.<\/p>\n
Hkrati so mo\u010dno pove\u010dala var\u010devanje. Stopnja var\u010devanja gospodinjstev, ki se izra\u010duna v dele\u017eu bruto var\u010devanja v bruto razpolo\u017eljivem dohodku, je bila lani rekordno visoka, namre\u010d 25,1-odstotna. To je najvi\u0161ja \u0161tevilka med vsemi \u010dlanicami EU. Dolgoro\u010dno povpre\u010dje za na\u0161o dr\u017eavo se giblje okoli 13,6 odstotka.<\/p>\n
Potro\u0161nja in var\u010devanje gospodinjstev sta v veliki meri odvisna od njihovega razpolo\u017eljivega dohodka. V letu 2020 se je njegova rast nadaljevala, v primerjavi z letom 2019 se je pove\u010dal z 3,8 odstotka. K temu so prispevali zlasti obse\u017eni javnofinan\u010dni transferji v okviru vladnih ukrepov za omilitev posledic epidemije.<\/p>\n
Rast bruto razpolo\u017eljivega dohodka se je v letu 2020 nadaljevala tudi v ve\u010dini evropskih dr\u017eav. Toda v Sloveniji sta bila upad potro\u0161nje in rast razpolo\u017eljivega dohodka vi\u0161ja kot v povpre\u010dju v evrskem obmo\u010dju in tudi v celotni EU.<\/p>\n
Na statisti\u010dnem uradu tudi opa\u017eajo, da je bil odziv gospodinjstev v prvem letu krize, ki jo je povzro\u010dila pandemija covida-19, bistveno druga\u010den kot v prvem letu finan\u010dne in gospodarske krize izpred nekaj ve\u010d kot desetih let.<\/p>\n
Tudi takrat je razpolo\u017eljivi dohodek sprva nara\u0161\u010dal, vendar lani po\u010dasneje. Bistvena razlika pa je bila v gibanju potro\u0161nje gospodinjstev: ta je v prvem letu zdravstvene krize izrazito upadla (za 10,3 odstotka), medtem ko se je v prvem letu finan\u010dne in gospodarske krize pove\u010dala (za 4,1 odstotka). Prav tako je bila nagnjenost k var\u010devanju v prvem letu zdravstvene krize vi\u0161ja kot med finan\u010dno in gospodarsko krizo.<\/p>\n
Obema krizama je skupno, da sta bili nepri\u010dakovani – za gospodinjstva pa tudi za gospodarstvo in ve\u010dino strokovne javnosti. V prej\u0161nji krizi sta se razpolo\u017eljivi dohodek in potro\u0161nja gospodinjstev zmanj\u0161ala \u0161ele v kasnej\u0161i fazi krize. \u010cas bo pokazal, ali se bo materialna blaginja gospodinjstev tudi zaradi aktualne krize zni\u017eala \u0161ele \u010dez nekaj \u010dasa, menijo na statisti\u010dnem uradu. Jasno pa je, da bi bil tokrat \u0161ok brez ukrepov fiskalne in monetarne politike ve\u010dji \u017ee takoj na za\u010detku.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V koronskem letu 2020 so se potro\u0161ni\u0161ke navade gospodinjstev v Sloveniji krepko spremenile, ugotavlja dr\u017eavni statisti\u010dni urad. Var\u010devanje se je pove\u010dalo, potro\u0161nja pa ob\u010dutno zmanj\u0161ala. Razpolo\u017eljivi dohodek se je ob tem zlasti zaradi obse\u017enih javnofinan\u010dnih transferjev v okviru ukrepov za omilitev posledic epidemije zvi\u0161al.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":368916,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[1595,18850,4213],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n