Predsednik republike Borut Pahor se bo popoldan, pred razglasitvijo zakonov o upravnih taksah, varstvu kulturne dedi\u0161\u010dine in o izvajanju carinske slu\u017ebe, posvetoval z osmimi pravnimi strokovnjaki s podro\u010dja ustavnega in upravnega prava. Kot je znano, mu je predsednik dr\u017eavnega zbora Milan Brglez poslal v parlamentu potrjene zakone v razglasitev kljub temu, da je Sindikat delavcev migrantov v zvezi z omenjeno trojico zakonov vlo\u017eil za vsakega vlo\u017eil pobudo in 2500 podpisov dr\u017eavljanov za za\u010detek postopkov za razpis referendumov. Brglez je ocenil, da Sindikat delavcev migrantov zlorablja institut neposredne demokracije, zato je sprejel drzno politi\u010dno odlo\u010ditev, ki jo je pred tem ravno tako pretresel s skupino pravnih strokovnjakov, da ne bo razpisal rokov za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referendumov. Zakoni bodo torej za\u010deli veljati, ko jih bo skladno z na\u0161o ustavno ureditvijo razglasil predsednik republike Borut Pahor. “Ker gre v tem primeru prvikrat za dileme postopkovne narave in ker se \u017eeli izogniti slehernemu dvomu glede svoje odlo\u010ditve, se bo predsednik Pahor posvetoval z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki,” so \u017ee v\u010deraj sporo\u010dili iz njegovega urada. Toda v resnici, kot so \u0161e sporo\u010dili, glede na ustavno ureditev in dosedanje strokovne razlage “ne more in ne sme” zavrniti razglasitve zakonov. Podoben primer poznamo iz zgodovine, ko nekdanji predsednik republike Janez Drnov\u0161ek leta 2006 sprva ni hotel podpisati razglasitve zakona o azilu. Drnov\u0161ek je sicer za razliko od Pahorja imel z zakonom vsebinsko te\u017eavo, saj se z vsebino ni strinjal. Trdil je, da gre dr\u017eava z zakonom o azilu korak nazaj v demokrati\u010dnih in eti\u010dnih standardih, saj je po njegovi oceni zakon zni\u017eeval pravice tistih, ki prosijo za azil. V aktualnem primeru pa Pahor vsebine zakonov in referendumskih pobud ne komentira. Nekdanji predsednik Drnov\u0161ek je naposled le podpisal zakon, ker je ugotovil, da so bile iz\u010drpane vse druge mo\u017enosti. Ve\u010dina pravnih strokovnjakov je tedaj ocenila, da<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsednik republike Borut Pahor se bo popoldan, pred razglasitvijo zakonov o upravnih taksah, varstvu kulturne dedi\u0161\u010dine in o izvajanju carinske slu\u017ebe, posvetoval z osmimi pravnimi strokovnjaki s podro\u010dja ustavnega in upravnega prava. Kot je znano, mu je predsednik dr\u017eavnega zbora Milan Brglez poslal v parlamentu potrjene zakone v razglasitev kljub temu, da je Sindikat delavcev migrantov v zvezi z omenjeno trojico zakonov vlo\u017eil za vsakega vlo\u017eil pobudo in 2500 podpisov dr\u017eavljanov za za\u010detek postopkov za razpis referendumov. Brglez je ocenil, da Sindikat delavcev migrantov zlorablja institut neposredne demokracije, zato je sprejel drzno politi\u010dno odlo\u010ditev, ki jo je pred tem ravno tako pretresel s skupino pravnih strokovnjakov, da ne bo razpisal rokov za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referendumov. Zakoni bodo torej za\u010deli veljati, ko jih bo skladno z na\u0161o ustavno ureditvijo razglasil predsednik republike Borut Pahor. “Ker gre v tem primeru prvikrat za dileme postopkovne narave in ker se \u017eeli izogniti slehernemu dvomu glede svoje odlo\u010ditve, se bo predsednik Pahor posvetoval z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki,” so \u017ee v\u010deraj sporo\u010dili iz njegovega urada. Toda v resnici, kot so \u0161e sporo\u010dili, glede na ustavno ureditev in dosedanje strokovne razlage “ne more in ne sme” zavrniti razglasitve zakonov. Podoben primer poznamo iz zgodovine, ko nekdanji predsednik republike Janez Drnov\u0161ek leta 2006 sprva ni hotel podpisati razglasitve zakona o azilu. Drnov\u0161ek je sicer za razliko od Pahorja imel z zakonom vsebinsko te\u017eavo, saj se z vsebino ni strinjal. Trdil je, da gre dr\u017eava z zakonom o azilu korak nazaj v demokrati\u010dnih in eti\u010dnih standardih, saj je po njegovi oceni zakon zni\u017eeval pravice tistih, ki prosijo za azil. V aktualnem primeru pa Pahor vsebine zakonov in referendumskih pobud ne komentira. Nekdanji predsednik Drnov\u0161ek je naposled le podpisal zakon, ker je ugotovil, da so bile iz\u010drpane vse druge mo\u017enosti. Ve\u010dina pravnih strokovnjakov je tedaj ocenila, da<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n