Voditelji 30 \u010dlanic zveze Nato so odprli novo poglavje v \u010dezatlantskih odnosih v \u010dasu vse kompleksnej\u0161ega varnostnega okolja. V skupnem sporo\u010dilu oziroma komunikeju v 79. to\u010dkah so potrdili enotnost, solidarnost in povezanost ter zavezanost petemu \u010dlenu severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.<\/p>\n
Ta temeljni zavezni\u0161ki \u010dlen je prej\u0161nji ameri\u0161ki predsednik Donald Trump ves \u010das svojega mandata postavljal pod vpra\u0161aj in celo grozil z odhodom iz zavezni\u0161tva. Sporo\u010dilo osve\u017eene zavezanosti \u010dezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v Trumpovem \u010dasu mo\u010dno skrhala, je tako klju\u010dno sporo\u010dilo vrha. Biden je peti \u010dlen imenoval “sveto zavezo”.<\/p>\n
Prvi vrh z Bidnom je zaznamovala Kitajska. Voditelji so prvi\u010d zaostrili dr\u017eo do te azijske velesile. Kitajske ambicije in odlo\u010dno vedenje predstavljajo “sistemati\u010dne izzive na pravilih temelje\u010demu mednarodnemu redu”. Nato skrbijo politike prisile, ki jih uporablja Peking, in ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami zavezni\u0161tva, so zapisali v skupnem sporo\u010dilu.<\/p>\n
Kitajska je vse bolj v ospredju pozornosti zavezni\u0161tva. V Londonu leta 2019 so voditelji opozorili le na vse ve\u010dji vpliv Kitajske. Na vrhu leta 2018 v Bruslju Kitajske v komunikeju niso niti omenili.<\/p>\n
Ostra so tudi sporo\u010dila Rusiji, saj so odnosi s to dr\u017eavo na najni\u017eji to\u010dki od konca hladne vojne. Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so zapisali voditelji. Ob tem so potrdili dvotirni pristop do dr\u017eave, torej na eni strani krepitev obrambne in odvra\u010dalne dr\u017ee ter na drugi strani dialog.<\/p>\n
Med osrednjimi temami so bili tudi ambiciozni na\u010drti za prilagajanje zavezni\u0161tva izzivom do leta 2030. Med izzivi so voditelji poleg agresivne Rusije in vzpona Kitajske izpostavili vse oblike terorizma, spodkopavanje mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil in demokracije, kibernetske, hibridne in druge asimetri\u010dne gro\u017enje, tudi kampanje dezinformacij, vse bolj sofisticirane tehnologije, podnebne spremembe in dejavnosti v vesolju.<\/p>\n
Uresni\u010devanje na\u010drtov za spoprijemanje s temi izzivi po navedbah v skupnem sporo\u010dilu terja ustrezna sredstva. Voditelji so se zavezali h krepitvi skupnega financiranja z letom 2023, ob upo\u0161tevanju analize potreb. Napovedali so, da se bodo o konkretnih potrebah po dodatnem financiranju do leta 2030 dogovorili na sre\u010danju prihodnje leto, skupaj z dogovorom o nadgradnji strate\u0161kega koncepta.<\/p>\n
Krepitev skupnega financiranja sicer naj ne bi vplivala na obstoje\u010de Natove obrambne cilje. Ti naj bi ostali enaki. Zaveznice naj bi zgolj del na\u010drtovanega financiranja preusmerile v skupno blagajno, na primer za skupne vaje, izbolj\u0161anje pripravljenosti in usposabljanje partnerjev.<\/p>\n
Voditelji so sicer danes potrdili zavezanost cilju, da do leta 2024 namenijo dva odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) za obrambo. V tem letu naj bi ta cilj doseglo oziroma preseglo deset zaveznic. Slovenija je z 1,28 odstotka pri doseganju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo \u0161e vedno med zadnjimi, slab\u0161i dele\u017e imajo le Belgija, \u0160panija in Luksemburg. Do leta 2024 naj bi se glede na na\u010drte in napovedi njen polo\u017eaj nekoliko izbolj\u0161al.<\/p>\n
Premier Janez Jan\u0161a, ki danes po vrhu ni imel novinarske konference, je ob prihodu poudaril, da mora tudi Slovenija pri doseganju Natovih obrambnih ciljev opraviti doma\u010do nalogo. Medtem ko Slovenija doslej ni ravno izstopala v pozitivno smer, so v tej vladi te trende obrnili, je dejal in spomnil na zakon o dolgoro\u010dnih investicijah v Slovensko vojsko.<\/p>\n
Jan\u0161a, ki ga je na vrhu spremljal obrambni minister Matej Tonin, je ob tem izpostavil pri\u010dakovanje, da bo Slovenija leta 2030 tista \u010dlanica Nata, ki bo lahko s ponosom rekla: “Veseli smo, da vi skrbite za na\u0161o varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za na\u0161o skupno varnost.” Slovenski premier je imel ob robu zasedanja dvostranska sre\u010danja z voditelji Islandije, Norve\u0161ke in Severne Makedonije.<\/p>\n
Na\u010drt za reformo Nata do leta 2030 sicer vklju\u010duje osem poudarkov: krepitev politi\u010dnih posvetovanj, obrambe in odvra\u010danja, odpornosti, tehnolo\u0161ke odli\u010dnosti Nata, zmo\u017enosti obrambe mednarodne ureditve na temelju skupnih pravil, zmo\u017enosti usposabljanja in podpore partnerjem, razvoj naslednjega strate\u0161kega koncepta in sploh prvi\u010d naslavljanje vpliva podnebnih sprememb na varnost.<\/p>\n
Na\u010drti za reformo zavezni\u0161tva so odziv na kritike Nata, zlasti na odmeven o\u010ditek francoskega predsednika Emmanuela Macrona iz konca leta 2019, da je Nato mo\u017egansko mrtev.<\/p>\n
Vrh je tudi potrdil, da bo zavezni\u0161tvo po umiku svojih enot v okviru misije Odlo\u010dna podpora \u0161e naprej ostalo zavezano Afganistanu, med drugim z usposabljanjem afganistanskih varnostnih sil in finan\u010dno podporo pri vzdr\u017eevanju pomembne infrastrukture, tudi letali\u0161\u010da v Kabulu.<\/p>\n
Naslednji vrh bo prihodnje leto v Madridu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vrh zveze Nato je danes v Bruslju na prvem sre\u010danju z Joejem Bidnom kot predsednikom ZDA odprl novo poglavje v \u010dezatlantskih odnosih, ki ga zaznamuje prvi\u010d jasno opredeljena ostra dr\u017ea do Kitajske. Potrdili so ambiciozne reformne na\u010drte, ki vklju\u010dujejo zavezo h krepitvi skupnega financiranja in prvi\u010d naslavljajo vpliv podnebnih sprememb na varnost.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":453077,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[4550,6767],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n