Najnovej\u0161i rezultati meritev \u0161portnega kartona ka\u017eejo, da je epidemija covida-19 prinesla izjemno negativne u\u010dinke na najmlaj\u0161o populacijo. Dele\u017e predebelih \u0161olarjev je narasel za okrog 30 odstotkov, zmanj\u0161ala se je gibalna u\u010dinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav.<\/p>\n
“\u0160olanje prek Zooma na daljavo je povzro\u010dilo, da so imeli otroci 63 odstotkov ve\u010d sedenja, 30 odstotkov ve\u010d telesno neaktivnih dejavnosti in le sedem odstotkov zmerne do intenzivne dejavnosti. Ve\u010d kot sedem ur je bilo strmenja v razli\u010dne zaslone (natan\u010dno 9:09,51),” je po dveh tretjinah opravljenih raziskav navedel Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema \u0161portnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za \u0161port.<\/p>\n
Dodal je, da so zato napovedi, da naj bi bilo tudi v prihodnje, kljub koncu epidemije, ve\u010d izobra\u017eevanja na daljavo kot v preteklosti, skrb vzbujajo\u010de. “Svetovna zdravstvena organizacija je pozivala, da naj bodo v pandemiji \u0161ole zadnje institucije, ki bi zapirale svoja vrata in jih prve odpirale, pri nas so bile zaprte ve\u010d kot 100 dni,” je izpostavil Starc.<\/p>\n
\u0160ola namre\u010d med drugim omogo\u010da razvoj otrok ne glede na njihov socialni status pod enakimi pogoji. Neenakost se je tako \u0161e pove\u010dala.<\/p>\n
V primerjavi z letom 2019 je dele\u017e otrok z debelostjo narasel za 23,4 odstotka pri tistih \u0161olah, ki so lanske raziskave uporabile za pomo\u010d pri ponovnem zagonu \u0161olskih procesov, za kar 34,4 odstotka pa pri tistih, ki lani niso imele natan\u010dnih podatkov, kaj se dogaja. Pred tem je do vklju\u010dno predlani dele\u017e debelih \u0161olarjev padal desetletje za en odstotek na leto.<\/p>\n
“Najbolj\u0161e pri gibalni u\u010dinkovitosti je epidemija potisnila navzdol k tistim, ki so \u017ee prej imeli te\u017eave in so bili na samem dnu. Padec pri vrhunsko gibalno u\u010dinkovitih je lani zna\u0161al kar 31,4 odstotka,” je navedel Starc.<\/p>\n
Tem negativnim pojavom so se pridru\u017eili tudi drugi. “Deset odstotkov na\u0161ih otrok je zasvojenih z video igrami, osem pa z dru\u017ebenimi omre\u017eji. Sedenju se pridru\u017euje nezdrava hrana, pomanjkanje socializacije in komunikacije, manj \u010dasa je za dru\u017eino, kar vse prav tako negativno vpliva na razvoj mo\u017eganov in pove\u010duje razvoj digitalne odvisnosti, ki jo je najte\u017eje zdraviti, tudi zato, ker so ekrani povsod prisotni,” je navedel Martin Koro\u0161ec, strokovnjak za digitalni marketing.<\/p>\n
Dodal je, da se je digitalizacija v taki obliki pojavila prvi\u010d v \u010dlove\u0161ki zgodovini in traja slabo desetletje, zato njene posledice \u0161e niso znane, je pa zato za omejitev njenih negativnih u\u010dinkov treba za\u010deti s takoj\u0161njim sprejemanjem ukrepov na dr\u017eavni ravni in tudi \u0161ir\u0161e. Tudi Starc je dejal, da morajo ustrezne ukrepe sprejeti pristojna ministrstva in drugi odlo\u010devalci, “predvsem pa se ne sme zapirati \u0161ol”.<\/p>\n
“Omejiti je treba uporabo ekranov, tudi pri \u0161olanju. Zgled star\u0161ev je zelo pomemben, ve\u010d mora biti gibanja, dru\u017eenja, doma\u010dih opravil, otroci morajo \u017eiveti realno \u017eivljenje, da ne pride do zasvojenosti z elektronskimi napravami, kar prina\u0161a \u0161e drug negativen u\u010dinek, veliko pove\u010danje mo\u010di ogla\u0161evanja. Marketing z logaritmi pri pravem lovu na digitalni osebnostni odtis in ustvarjanjem la\u017enih ob\u010dutkov sre\u010de vpliva za nakupovalne spodbude,” je dejal Koro\u0161ec.<\/p>\n
Otrokom je treba omogo\u010diti \u0161port, ki ne sme biti “obremenilni predmet”. \u017delja je, da bi postal to prvi u\u010dni predmet brez ocen, spremljal bi se le napredek posameznika in se mu prilagajal tudi u\u010dni proces.<\/p>\n
“Po vzoru Finke in Danske bi veljalo ukiniti doma\u010de naloge, da se \u0161olsko delo ne zajeda v prosti \u010das otrok. Subvencionirana vadnina za \u0161port pri tistih, ki imajo \u017ee sofinancirano prehrano v \u0161olah, bi prav tako pomagala ustvariti pogoje za ve\u010djo gibalno aktivnost,” je mo\u017ene ukrepe navedel Starc.<\/p>\n
Ocenil je, da pri nas ne rabimo novih telovadnic. “Gotovo imamo to mre\u017eo med najbolj\u0161imi na svetu, poleg tega pa so lahko otroci zunaj tudi v de\u017eju in snegu, seveda primerno oble\u010deni. Radij gibanja otrok na prostem brez nadzora star\u0161ev se je v treh generacijah iz petih kilometrov zni\u017eal na enega,” je dodal Starc.<\/p>\n
Koro\u0161ec je pojasnil, da gibanje gradi tudi mo\u017eganske povezave. “\u017de nekateri mal\u010dki imajo telefone, tablice in gledajo televizijo. Tako se namesto aktivnosti za\u010denja pasivnost, vse skupaj pove\u010duje agresivne zvoke in barve, kar prina\u0161a stres in dobesedno dopaminski koktajl, potrebo po \u0161e ve\u010d, ker se akcija na zaslonu stopnjuje bistveno bolj, kot v naravi,” je dejal Koro\u0161ec.<\/p>\n
Otroci namre\u010d ne razlikujejo dejanske resni\u010dnosti od tiste na zaslonu, kar prina\u0161a te\u017eko ozdravljivo odvisnost, ra\u010dunalni\u0161ke igrice pa najbolj zasvojijo. “To prina\u0161a premalo spanja, slab\u0161e ocene, odmik od dru\u017eine, prijateljev in dru\u017ebe, zmanj\u0161anje gibanja. V celoti se spremenijo navade, ki se podalj\u0161ajo v odraslo dobo,” je za\u010daran krog elektronske zasvojenosti sklenil Koro\u0161ec.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Epidemija prinesla debelost, upad gibanja in digitalno zasvojenost …<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":435764,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15933,5327,1538,1595,3754],"source":[4511],"supertag":[5675,6098,16390],"acf":[],"yoast_head":"\n