Direktorica Umanotere Gaja Brecelj je na novinarski konferenci izpostavila ve\u010d spornih sporo\u010dil z letaka. Za\u010dela je s fotografijama tovarn, \u010de\u0161 da skladno z novelo tovrstna gradnja v bli\u017eini voda ne bo ve\u010d dovoljena. A to je veljalo \u017ee po sedanjem zakonu, je spomnila. Po letu 2008 je morala vse izjeme potrditi vlada, med njimi pa je bil denimo projekt farmacevtskega podjetja Lek, da podalj\u0161a ograjo. “Ko dodajamo nove izjeme, odpiramo vrata za nebrzdano gradnjo,” se boji predstavnica Umanotere.<\/p>\n
Kot zavajajo\u010do je ozna\u010dila tudi fotografijo otro\u0161kega igri\u0161\u010da, ki naj bi kazala, da je po novem na priobalnih zemlji\u0161\u010dih dovoljena gradnja otro\u0161kih igri\u0161\u010d in podobnih objektov, kar pa da je bilo v resnici mogo\u010de \u017ee tudi doslej.<\/p>\n
Letak govori tudi o tem, da novela zakona prepoveduje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bli\u017eini voda. A gradbeni zakon daje vedeti, da so lahko tudi objekti v javni rabi v zasebni lasti, denimo zasebni hoteli, restavracije, bencinske \u010drpalke, oglasni panoji … To pomeni, da takih objektov novela ne le ne prepoveduje, temve\u010d jih dolo\u010da kot izjemo, je kriti\u010dna Brecljeva.<\/p>\n
Spotaknila se je \u0161e ob navedbe, da se bodo z novelo zakona zagotovila sredstva za prepre\u010devanje poplav. Zatrdila je, da je v resnici ravno obratno, da bo novela pove\u010dala poplavno ogro\u017eenost. “\u010ce je reka ukalupljena, zabetonirana, potem tam, kjer pozneje pride naselje, poplavlja,” je ocenila.<\/p>\n
Predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbara \u010cen\u010dur Curk je v nadaljevanju opozorila, da novela zakona kr\u0161i evropsko vodno direktivo, saj objekti, kot so hoteli in restavracije, niso objekti v javno korist. Poleg tega je morebitno dodatno poseganje v bre\u017eine v neskladju z evropskim zelenim dogovorom in direktivo o biodiverziteti in renaturaciji rek.<\/p>\n
Direktorica In\u0161tituta 8. marec Nika Kova\u010d pa je dejala, da po\u0161iljanje letakov, kot so ga izvedle koalicijske stranke, stane okoli 30.000 evrov. “Mi kot gibanje civilnodru\u017ebenih organizacij si tega absolutno ne moremo privo\u0161\u010diti, zato na\u0161e letake razna\u0161ajo prostovoljci,” je dejala.<\/p>\n
Opozicijske stranke, ki so se prijavile v referendumsko kampanjo, je pozvala, “da se mogo\u010de tudi one izprsijo in po\u0161ljejo kak\u0161en letak, a z resni\u010dnimi dejstvi”.<\/p>\n
Izpostavila je \u0161e, da je glas proti noveli zakona glas proti uni\u010devanju narave, vodnih virov oz. proti gradnjam na priobalnem pasu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Letak, ki so ga gospodinjstvom ob referendumu o noveli zakona o vodah poslale stranke SDS, NSi in SMC, je poln la\u017ei, ljudje pa so zato zmedeni in ne vedo, kaj pomeni glas za ali glas proti noveli, so danes v Ljubljani opozorili v Gibanju za pitno vodo, ki je pobudnik referenduma. “Glas proti noveli je glas proti uni\u010devanju narave,” so poudarili.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":454048,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[2171,2272],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n