Bil je de\u017eeven petek med poletnimi po\u010ditnicami, ko je v Oslu ob 15.25 pred uradom norve\u0161kega premierja odjeknila eksplozija, skrita v kombiju. To je bil za\u010detek enega najbolj tragi\u010dnih in grozljivih popoldnevov v zgodovini Norve\u0161ke. Okoli 950 kilogramov te\u017eka bomba je odjeknila pribli\u017eno devet minut zatem, ko je od tam odkorakal takrat 32-letni Breivik, preoble\u010den v policista.<\/p>\n
Bomba je uni\u010dila fasado stavbe premierjevega kabineta, poslopja drugih ministrstev in \u010dasopisa VG. Ve\u010dina zaposlenih je bila v \u010dasu eksplozije ravno na dopustu ali so \u017ee od\u0161li domov, a je v eksploziji vseeno umrlo osem ljudi.<\/p>\n
Oslo je zajel \u0161ok in zmeda. Breivik se je medtem odpeljal okoli 40 kilometrov severozahodno od prestolnice do majhnega otoka Utoya na jezeru Tyrifjorden. Tradicionalno je tu vsako leto potekal poletni tabor pomladka laburisti\u010dne stranke. Ve\u010d sto najstnikov iz cele dr\u017eave se je zbralo na otoku, kjer so se dru\u017eili, taborili in imeli politi\u010dne razprave.<\/p>\n
Breivik se je oboro\u017een s pi\u0161tolo in pu\u0161ko predstavil kot policist, ki je pri\u0161el na otok preveriti razmere po eksploziji. Za\u010del se je premikati po otoku in streljati svoje \u017ertve. Nekaterim naj bi celo rekel, da je pri\u0161el pomagati in jih nato ustrelil, druge pa je ustrelil, medtem ko so se pretvarjali, da so mrtvi. “Marksisti, vsi boste umrli danes,” je domnevno vpil skrajne\u017e.<\/p>\n
\u010ceprav je Breivik sam poklical policijo, da bi se predal, je bil odziv kaoti\u010den in poln napak, saj med oddelki niso predali klju\u010dnih informacij. Ko je policiji po 72-minutnem strelskem pohodu le uspelo priti do strelca Breivika, je ta ubil 67 ljudi, \u0161e dva sta umrla zaradi padca ali sta utonila. Ve\u010dina \u017ertev je bila mlaj\u0161ih od 20 let, najmlaj\u0161a je ravno dopolnila 14 let.<\/p>\n
Pre\u017eivelo je ve\u010d kot 500 ljudi, med njimi so se \u0161tevilni podali v mrzlo jezero in se sku\u0161ali re\u0161iti s plavanjem na nasprotni breg. Na pomo\u010d so prispeli tudi doma\u010dini in turisti, ki so s \u010dolni pluli ob otoku in sku\u0161ali re\u0161iti prestra\u0161ene najstnike.<\/p>\n
Sprva so mislili, da je \u0161lo za islamisti\u010dni napad, tako je \u0161tevilne pretreslo, da je bil Breivik Norve\u017ean. Takratni premier Jens Stoltenberg je dva dneva po napadu poudaril, da bo njihov odgovor na napad \u0161e ve\u010d demokracije, odprtosti in \u010dlove\u010dnosti, poro\u010da portal Irish Times.<\/p>\n
Sojenje Breiviku se je za\u010delo aprila 2012. Sprva so mu postavili diagnozo paranoidna shizofrenija, po drugi oceni pa, da trpi za narcisti\u010dno osebnostno motnjo. Na sojenju je mirno govoril o poboju in da je sprva \u017eelel na otoku obglaviti nekdanjo laburisti\u010dno premierko Gro Harlem Brundtland, ki pa je otok zapustila ravno pred prihodom Breivika.<\/p>\n
Avgusta 2012 so ga obsodili na najvi\u0161jo kazen, 21 let zapora z mo\u017enostjo podalj\u0161anja. Od takrat je v zaporu v izolaciji, sprejemal je le obiske kaplana in svoje mame, dokler ta ni umrla.<\/p>\n
Breivik je verjel, da so organizacije povezane z laburisti\u010dno stranko pomagale pri islamizaciji Norve\u0161ke. Napad je na\u010drtoval iz doma svoje matere. Navdih je \u010drpal iz spletnega okolja, kjer so demonizirali islam in \u0161irili dvom v evropsko kr\u0161\u010dansko prihodnost.<\/p>\n
“Ni bilo naklju\u010dje, da je napadel na\u0161 poletni tabor. Sovra\u0161tvo uperjeno proti nam je bilo zaradi na\u0161ih vrednot odprtosti in inkluzivnosti,” je za ameri\u0161ko tiskovno agencijo AP povedal generalni sekretar pomladka laburistov Sindre Lysoe, ki je pre\u017eivel napad na Utoyi.<\/p>\n
Napad predstavlja travmo za norve\u0161ko dru\u017ebo. Zaradi zelo me\u0161ane skupine mladih na otoku velja domneva, da vsak Norve\u017ean vsaj posredno pozna nekoga, ki ga je prizadel napad. Norve\u0161ka novinarka Asne Seierstad je za Irish Times ocenila, da se od napada ni veliko spremenilo. Okrepili so varnost okoli vladnih poslopij, kaj ve\u010d pa ne. \u0160tevilni Norve\u017eani \u017eelijo pozabiti na napad in Breivika tudi no\u010dejo imenovati z imenom, samo z nazivom terorist.b<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mineva deset let od najnasilnej\u0161ega dne na Norve\u0161kem po drugi svetovni vojni. Skrajne\u017e Anders Behring Breivik je 22. julija 2011 v enem dnevu na ve\u010d lokacijah skupno ubil 77 ljudi, med njimi ve\u010dinoma najstnike, ki so se udele\u017eili tabora pomladka laburisti\u010dne stranke na otoku Utoya nedale\u010d od prestolnice Oslo.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":455092,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[8889,2267,19124],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n