Odlo\u010ditev o vpisu francoskega obmorskega mesta Nica je odbor sprejel v torek. Unesco je odlo\u010ditev objavil na Twitterju ter Nico, ki slovi po svoji blagi klimi, ozna\u010dil kot “zimsko letovi\u0161ko mesto na rivieri”. Nica se je tako pridru\u017eila ve\u010d kot 40 francoskim vpisom na seznam, med katerimi so obre\u017eja reke Sene v Parizu, katedrala v Amiensu in opatija Mont Saint Michel, pi\u0161e francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Nica je s skoraj milijonom prebivalcev za Marseillom drugo najve\u010dje mesto na francoski sredozemski obali in peto najve\u010dje mesto v Franciji. Je priljubljena turisti\u010dna destinacija, mesto letno obi\u0161\u010de ve\u010d milijonov turistov, letali\u0161\u010de v Nici pa je eno najprometnej\u0161ih v dr\u017eavi.<\/p>\n
Imenovana tudi “Lepa Nica” je od 18. stoletja privabljalo evropsko aristokracijo, med prvimi so bili \u010dlani britanske kraljeve dru\u017eine, pa kateri so tudi poimenovali promenado (Promenade des Anglais). Mesto so obiskovali tudi \u0161tevilni umetniki, med njimi slikarja Marc Chagall in Henri Matisse ter pisatelj Anton Pavlovi\u010d \u010cehov in nem\u0161ki filozof Friedrich Nietzsche.<\/p>\n
Prav tako v torek je odbor dal zeleno lu\u010d za vpis rimskega limesa oziroma sistema utrdb ob reki Ren ter sredi\u0161\u010d judovske kulture v Nem\u010diji – mest Mainz, Worms in Speyer, ki veljajo za ene od zibelk judovske kulture v Evropi. Vsa tri mesta so bila v srednjem veku sredi\u0161\u010da judovske kulture, znana so tudi kot “Jeruzalem na Renu”. Med judovsko dedi\u0161\u010dino so pokopali\u0161\u010da, sinagoga in obredno kopali\u0161\u010de, pi\u0161e nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Nominacijo za rimski limes so skupaj pripravile Nizozemska ter nem\u0161ki zvezni de\u017eeli Severno Porenje-Vestfalija in Porenje-Pfal\u0161ko. Utrdbeni sistem poteka od Rheinbrohla v de\u017eeli Porenje-Pfal\u0161ko do nizozemske obale Severnega morja.<\/p>\n
Paseo del Prado, o katerem je odbor odlo\u010dal v nedeljo, je eden glavnih bulvarjev \u0161panske prestolnice in ena osredjih znamenitosti mesta, saj je ob njem nanizana vrsta ikoni\u010dnih stavb, med njimi muzej Prado. Park Retiro se razprostira na povr\u0161ini 125 hektarjev in je ena najbolj obiskanih mestnih znamenitosti, pi\u0161e AFP.<\/p>\n
\u017de v minulem tednu pa je odbor na Tur\u010dijo naslovil zahtevo, da do 1. januarja 2022 pripravi poro\u010dilo, v kolik\u0161ni meri in v kak\u0161nem obsegu so potekali posegi na ikoni\u010dni stavbi Hagie Sofie v Istanbulu, ko so jo Turki lani iz muzeja spremenili v mo\u0161ejo. Na Unescu so izrazili “globoko zaskrbljenost” nad dosedanjo rekonstrukcijo, poleg tega zaradi pomanjkanja dialoga oziroma vsakr\u0161ne komunikacije s tur\u0161kimi oblastmi ni znano, kak\u0161ni s nadaljnji na\u010drti z nekdaj kr\u0161\u010dansko cerkvijo, ki je bila od leta 1934 muzej.<\/p>\n
V Ankari so nad pozivom Unesca zgro\u017eeni, saj naj bi njihova ocena temeljila na pristranskih poro\u010dilih, kon\u010dni nameni pa naj bi bili zgolj politi\u010dni in ne kulturni, pi\u0161e AFP. Tur\u0161ki predsednik Recep Tayyip Erdogan je na Twitterju zapisal, da Hagia Sofia predstavlja “ponovno vstajenje sonca njihove civilizacije”.<\/p>\n
S seznama pa je bil na zasedanju odbora izbrisan Liverpool. Utemeljitev \u010dlanov strokovne komisije se je glasila, da so v mestu v zadnjem desetletju z novogradnjami v tolik\u0161ni meri spremenili pristani\u0161ki del mesta in doke, da so za\u0161\u010diteni del urbane celote degradirali do stopnje, ko ta nima ve\u010d zgodovinske in kulturne vrednosti pristani\u0161\u010da, kakr\u0161no se je izoblikovalo v 18. in 19. stoletju.<\/p>\n
Danes bo odbor odlo\u010dal o vpisu izbranih del slovenskega arhitekta Jo\u017eeta Ple\u010dnika v Ljubljani na Unescov seznamu svetovne naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine. Slovenija ima na njem trenutno \u0161tiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dedi\u0161\u010dine, in sicer prazgodovinska koli\u0161\u010da na Ljubljanskem barju in rudnik \u017eivega srebra v Idriji, v enoti naravne dedi\u0161\u010dine pa \u0160kocjanske jame in starodavne bukove gozdove.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Odbor za svetovno dedi\u0161\u010dino Unesca, ki zaseda pod kitajskim predsedovanjem, je pri\u017egal zeleno lu\u010d za ve\u010d vpisov na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine. Med drugim so se nanj uvrstili ulica Paseo del Prado in park Retiro v Madridu, francosko mesto Nica ter rimske utrdbe vzdol\u017e reke Ren in judovska dedi\u0161\u010dina v Nem\u010diji.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":455481,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[5022,19169,6743],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n