Ob piku morskega zmaja, ki velja za eno najbolj strupenih rib Jadranskega morja, je mesto vboda treba ogreti pod vro\u010do vodo, svetujejo strokovnjaki iz Morske biolo\u0161ke postaje Piran Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo.<\/p>\n
\u201cEna najbolj strupenih rib Jadranskega morja, ki se pojavlja tudi v slovenskem morju, je morski zmaj ali morski pajek, ki ga znanstveno imenujemo Trachinus draco. Najpogosteje se zadr\u017euje v obmo\u010djih prehoda skalnatega dna v pe\u0161\u010deno ali muljevito dno, kjer se zakoplje v sediment, tako da iz njega molijo le o\u010di in nevarni trni,\u201d je za STA pojasnila morska biologinja in ekologija Martina Orlando Bonaca.<\/p>\n
Morski pajek ima bo\u010dno splo\u0161\u010deno telo, glavo z velikimi, navzgor obrnjenimi o\u010dmi in navzgor obrnjenimi usti. Barva telesa je od zeleno rumene do temno zeleno rjave barve, na njegovih bokih pa se pojavljajo pokon\u010dne rumenkaste ali pokon\u010dne rjave proge. \u017dival strupene trne nosi na prvi hrbtni plavuti in dveh bo\u010dnih trnih, ki ju imajo morski pajki na \u0161kr\u017enih poklopcih.<\/p>\n
Ob vbrizgu strupa po\u0161kodovana oseba ob\u010dutiti hude bole\u010dine, ki jim v\u010dasih sledi tudi bruhanje in v izjemno redkih primerih mi\u0161i\u010dna paraliza ter smrt. Strup morskih zmajev je sicer termolabilen in se za\u010dne pri visokih temperaturah razgrajevati. \u010ce pride do pika morskega zmaja, je torej treba mesto vboda greti pod vro\u010do vodo, ki naj ima med 50 in 60 stopinj Celzija. \u010ce se stanje ne izbolj\u0161a v kratkem \u010dasu, je nujen obisk zdravnika, svetujejo na Morski biolo\u0161ki postaji Piran.<\/p>\n
V na\u0161em morju so redno tako knidarijske oziroma o\u017eigalkarske meduze kot tudi rebra\u010de. Pomembna razlika med obe skupinama je, da rebra\u010de niso o\u017eigalkarji in torej ne ope\u010dejo. Pod o\u017eigalkarje, ki se najpogosteje pojavljajo v na\u0161em morju, \u0161tejemo uhatega klobu\u010dnjaka, ki se pojavi spomladi do zgodnjega poletja. Opa\u017eamo tudi morsko cveta\u010do, ki se v na\u0161em morju obi\u010dajno pojavlja med julijem in septembrom. Opazimo tudi kompasno meduzo in redkeje dalmatinsko lasasto meduzo, ki pa se pojavljajo posami\u010dno, je za STA dejala raziskovalka na podro\u010dju morske mikrobne ekologije Tinkara Tinta.<\/p>\n
Morska biolo\u0161ka postaja Piran svetuje previdnost v primeru, da pri kopanju pridete v neposreden stik z meduzo, saj nekatere med njimi lahko povzro\u010dijo tudi mo\u010dnej\u0161e opekline. V primeru da pride do opeklin, na in\u0161titutu svetujejo spiranje z obilico morske vode oziroma z me\u0161anico morske vode in sode bikarbone v razmerju 1:1. Spiranje namre\u010d odstrani lovke in prepre\u010di morebitno nadaljnje spro\u0161\u010danje toksinov. Naslednji korak je pet do 15 minut hlajenja z hladilnimi vre\u010dkami, ovitimi v blago. V primeru huj\u0161ih te\u017eav na morski biolo\u0161ki postaji svetujejo obisk zdravnika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ob kopanju v morju nevarnosti ne predstavlja zgolj poletno sonce, temve\u010d tudi \u017eivali, ki se skrivajo v vodi in na morskem dnu.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":455714,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1095],"tags":[19187],"source":[1351,1466,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n