Ko so se tuje sile v maju za\u010dele umikati, sta tako Washington kot Kabul izra\u017eala prepri\u010danost v sposobnosti afganistanske vojske, da se bo uspe\u0161no uprla talibanom. Vsaj na papirju je bila afganistanska vojska z ve\u010d kot 300.000 pripadniki in ve\u010d milijard dolarjev vredno opremo mo\u010dnej\u0161a od islamistov. Izkazalo pa se je, da je imela vojska te\u017eave s korupcijo, slabim vodstvom, pomanjkljivim urjenjem in vse slab\u0161o moralo.<\/p>\n
Afganistanske sile so se med poletjem sicer uspe\u0161no upirale talibanom na obmo\u010dja La\u0161kar Gaha, na koncu pa so se morale z njimi soo\u010diti brez redne podpore ZDA iz zraka. Afganistanska vojska, \u010deprav \u0161tevil\u010dnej\u0161a, se je borila proti manj\u0161im skupinam zelo motiviranih in poenotenih bojevnikov. \u0160tevilni afganistanski vojaki, ponekod pa celotne enote, so preprosto dezertirali, mesta pa prepustili talibanom.<\/p>\n
Ti so znali izkoristiti slab\u0161o moralo. Prva semena dvoma so zasadili lani, ko je Washington podpisal dogovor o popolnem umiku svojih vojakov. Za talibane je bil to za\u010detek zmage po skoraj dveh desetletjih vojne. Za \u0161tevilne obupane Afganistance pa znak izdaje.<\/p>\n
Naslednji korak je bila spremenjena taktika spopadov. Talibani so se \u0161e vedno borili proti oboro\u017eenim silam, okrepili pa so napade na novinarje in aktiviste, s \u010dimer so \u0161irili predvsem strah. Krepili so tudi zavest, da je zmaga talibanov neizbe\u017ena, v to pa so vklju\u010dili \u0161e propagando in psiholo\u0161ke operacije.<\/p>\n
Vojake in lokalne predstavnike naj bi ponekod bombardirali s sporo\u010dili, v katerih so jih pozivali k predaji ali sodelovanju, da bi se tako ognili huj\u0161i usodi. \u0160tevilnim so obljubili varen prehod, \u010de se ne bodo uprli.<\/p>\n
Ko afganistanskim silam ni ve\u010d uspelo zadr\u017eati ofenzive, so sku\u0161ali \u0161tevilni zloglasni afganistanski poveljniki zbrati svoje podpornike in s pomo\u010djo stare slave spodbuditi nov upor proti talibanom. Poskus pa se je izjalovil, saj ni bilo ve\u010d upanja v to, da bo afganistanska vlada pre\u017eivela, kaj \u0161ele zadr\u017eala napredovanje talibanov. Mesta so padla brez boja.<\/p>\n
Poveljnika Ismaila Kana so talibani ujeli ob padcu Herata. Abdul Ra\u0161id Dostum in Ata Mohamed Nur pa sta zbe\u017eala v Uzbekistan, medtem ko so njuni voj\u0161\u010daki odlo\u017eili svoja oro\u017eja in celo uniforme na ulicah Mazar-i-\u0160arifa.<\/p>\n
\u017de pred bliskovito ofenzivo so talibani za\u010deli sklepati dogovore v maju. Dogovore so sku\u0161ali skleniti s posameznimi vojaki, ni\u017ejimi vladnimi predstavniki, guvernerji provinc in ministri. Pregovarjali so jih, da je bolje skleniti dogovore prej, kot ko bodo slavili.<\/p>\n
Podobe ob zavzetju Kabula niso zaznamovala trupla na ulicah, ampak talibani in predstavniki vlade pri sklenitvi dogovora ob predaji mesta in provinc.<\/p>\n
\u010ce so \u0161e pred enim mesecem ocenjevali, da bi lahko afganistanska vlada padla v roku 90 dni, se je to na koncu zgodilo v manj kot dveh tednih od prvega zavzetja prestolnice ene od provinc.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bliskovita ofenziva talibanov v Afganistanu, v okviru katere jim je v manj kot dveh tednih uspelo prevzeti nadzor nad dr\u017eavo, se ni zgodila le na boji\u0161\u010dih, ampak tudi s pomo\u010djo dogovorov o predaji in psiholo\u0161kih operacij, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":355115,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[2290,7903,6588],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n