V dr\u017eavnem prora\u010dunu je za celotno leto 2021 sicer predviden primanjkljaj v vi\u0161ini 2,747 milijarde evrov. Javnofinan\u010dni primanjkljaj bremenijo predvsem protikoronski ukrepi, brez neposrednega u\u010dinka teh ukrepov bi primanjkljaj v prvih osmih mesecih zna\u0161al 402 milijona evrov, v danes objavljeni mese\u010dni publikaciji ugotavlja fiskalni svet.<\/p>\n
Skupni neposredni obseg covidnih ukrepov je bil v prvih osmih mesecih 2,248 milijarde evrov, kar je okoli trikrat ve\u010d, kot je bilo za celo leto 2021 predvideno s spremembo prora\u010duna oktobra lani. Najve\u010dji del covidnih odhodkov v prvih osmih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim, teh je skoraj za 700 milijonov evrov.<\/p>\n
Prihodki dr\u017eavnega prora\u010duna so v prvih osmih mesecih dosegli 7,03 milijarde evrov, kar je 20,6 odstotka ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Brez upo\u0161tevanja neposrednega u\u010dinka covidnih ukrepov pa so bili za 9,4 odstotka vi\u0161ji. “Razmeroma visoka rast prihodkov je torej v veliki meri posledica u\u010dinka osnove, ko so lani ob za\u010detku epidemije prihodki ob\u010dutno upadli, in spro\u0161\u010danja omejitvenih ukrepov letos,” so pojasnili.<\/p>\n
Odhodki so se medtem pove\u010dali za 16,8 odstotka na 9,45 milijarde evrov. Brez upo\u0161tevanja neposrednega u\u010dinka covidnih ukrepov v vi\u0161ini 2,248 milijarde evrov pa so bili vi\u0161ji za 7,7 odstotka. Slednje je po navedbah fiskalnega sveta v prevladujo\u010di meri posledica vi\u0161jih stro\u0161kov dela in investicij.<\/p>\n
Skupni neposredni u\u010dinek koronskih ukrepov od marca lani zna\u0161a 4,641 milijarde evrov, skupni obseg z upo\u0161tevanjem \u0161e potencialnega u\u010dinka na rezultate dr\u017eavnega prora\u010duna iz naslova poro\u0161tev, likvidnostnih kreditov in odlogov pla\u010dil kreditnih obveznosti pa 5,251 milijarde evrov.<\/p>\n
Fiskalni svet je opozoril, da ostaja javnofinan\u010dni primanjkljaj zelo visok kljub ob\u010dutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Po podatkih statisti\u010dnega urada je namre\u010d raven bruto doma\u010dega proizvoda v drugem \u010detrtletju za ravnijo iz zadnjega \u010detrtletja 2019 zaostajala le \u0161e za 0,2 odstotka. To se odra\u017ea v razmeroma ugodnem gibanju dav\u010dnih prihodkov, ki so v prvih osmih mesecih presegli raven iz enakega obdobja predkriznega leta 2019.<\/p>\n
“Kljub temu je bil primanjkljaj v osmih mesecih ve\u010dji kot v enakem obdobju lani in je tudi \u017ee skoraj dosegel predvideno raven za celotno leto 2021. Poleg tega od projekcij ob lanski spremembi prora\u010duna letos bistveno odstopa struktura odhodkov. Klju\u010dni razlog za odstopanje je na eni strani izrazito visok obseg odhodkov za covidne ukrepe, med katerimi ob\u010dutno prednja\u010dijo dodatki zaposlenim,” je poudaril fiskalni svet.<\/p>\n
Po oceni fiskalnega sveta okoli 900 milijonov evrov izpla\u010danih dodatkov od za\u010detka epidemije do konca avgusta letos nakazuje sistemske pomanjkljivosti pri urejanju tega podro\u010dja v okviru protikoronske zakonodaje.<\/p>\n
“Ob tem pa ugotavljamo, da odhodki za investicije, ki naj bi bili po sprejetih prora\u010dunskih dokumentih glavni razlog za predvideni visok primanjkljaj letos, ob\u010dutno zaostajajo za projekcijami, kar je sicer le delno posledica \u017ee tradicionalno ni\u017eje porabe EU sredstev od predvidene, o\u010ditno optimisti\u010dno na\u010drtovanje tovrstnih odhodkov lahko odpira prostor za druge oblike porabe, ne da bi se to odrazilo v agregatnih gibanjih prora\u010duna,” so izpostavili.<\/p>\n
Fiskalni svet je tako ob pripravi prora\u010dunov ponovno poudaril, da je treba sredstva, namenjena prepre\u010devanju posledic epidemije, porabljati usmerjeno in pregledno oz. naj se na ta na\u010din ne re\u0161uje sistemskih te\u017eav. Po njegovem je treba poskrbeti tudi za realisti\u010dno na\u010drtovanje in za u\u010dinkovito porabo razpolo\u017eljivih evropskih sredstev.<\/p>\n
“Ekonomska politika mora zagotoviti, da se zaradi sprejetih ukrepov ne bodo ustvarjala makroekonomska neravnote\u017eja, predvsem zaradi omejitev na ponudbeni strani in absorpcijske sposobnosti, ter slab\u0161al strukturni polo\u017eaj javnih financ in neustrezno ve\u010dal dolg sektorja dr\u017eava oz. da se ne bodo ve\u010dala tveganja za vzdr\u017enost javnih financ na dolgi rok,” je zapisal.<\/p>\n
Fiskalni svet bo po objavi jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj in pred oktobrsko predlo\u017eitvijo prora\u010dunskih dokumentov ponovno pretehtal, ali so z zakonom o fiskalnem pravilu dolo\u010deni pogoji za uveljavljanje izjemnih okoli\u0161\u010din izpolnjeni za prihodnji dve leti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Primanjkljaj v dr\u017eavnem prora\u010dunu je bil po za\u010dasnih podatkih v prvih osmih mesecih 2,412 milijarde evrov, predvsem zaradi protikoronskih ukrepov. Fiskalni svet opozarja, da ostaja zelo visok kljub ob\u010dutnemu okrevanju gospodarske aktivnosti. Dosegel je namre\u010d 88 odstotkov s prora\u010dunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":457375,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15456],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n