Razlogi, zakaj v Sloveniji do poletja nismo dosegli 70-odstotne precepljenosti proti covidu-19, so po ministrovi oceni \u0161tevilni, niso pa enozna\u010dni ali enostavni. Med njimi sta tudi pomanjkljiva kultura cepljenja in vpra\u0161anje solidarnosti. “Kljub temu da imamo pri nas zdravstveni sistem, ki temelji na principu solidarnosti, smo ob razlagi solidarno pri pristopu k cepljenju zgre\u0161ili pomen te besede. Solidarno pomeni, da se cepi\u0161 za tiste, ki se ne morejo. Tega v Sloveniji ne razumejo vsi tako,” je dejal.<\/p>\n
Verjame, da \u0161e ni prepozno za dosego dovolj visokega dele\u017ea cepljenih prebivalcev. Pri tem kot pomembno vidi tudi vlogo osebnih zdravnikov, ki jim ljudje zaupajo. “Verjamem, da ne bo nih\u010de od osebnih zdravnikov nad nobenim od svojih bolnikov obupal, tudi \u010de danes \u0161e ni cepljen. Za vsakega je prilo\u017enost, za vsakega je cepivo,” je dejal. Po njegovih besedah je klju\u010dno, da zamujeno nadoknadimo v septembru: “Samo 70-odstotna precepljenost nas po vseh scenarijih dr\u017ei pod nivojem, ko ne bo potrebnih nekih drasti\u010dnih ukrepov, ki jih ni bilo \u010dez poletje.”<\/p>\n
“Zakaj zahodnoevropske dr\u017eave spro\u0161\u010dajo ukrepe? Zato ker so 70-odstotno precepljeni, ker se zavedajo, da ni to samo doprinos k zdravstvu, ampak je klju\u010dnega pomena v vseh segmentih v dru\u017ebi, od kulture, \u0161olstva do gospodarstva, kjer se ohranja delovna mesta in pla\u010de. Slovenci epidemijo \u0161e vedno do\u017eivljajo kot zdravstven problem, pa ni. Epidemija je dru\u017eben problem. Zdravstvo se samo soo\u010da s posledicami,” je opozoril.<\/p>\n
S stroko trenutno preigravajo mo\u017enosti, kak\u0161ne ukrepe sprejeti za naslednji teden, in predlagani semafor ukrepov vsak dan ve\u010dkrat usklajujejo, tudi od gospodarstva dobivajo \u0161tevilne pobude. “Ni preprosto. Ukrepi morajo biti sorazmerni, tako v povezavi drug z drugim kot med dejavnostmi, po drugi strani morajo biti izvedljivi,” je dejal. Kateri ukrepi vse bodo vklju\u010deni v semafor, ni \u017eelel razkriti. “Niti ne vem, \u010de bo na koncu \u0161est faz, preigravamo razli\u010dne scenarije,” je dejal. Po njegovih besedah je cilj, da zaprtje dr\u017eave in omejitveni ukrepi ne bodo veljali za cepljene proti covidu-19.<\/p>\n
Ob tem je izpostavil dejstvo, da \u010de hospitalizacijo potrebuje en cepljen na tri necepljene, to pomeni, da ob vi\u0161ji precepljenosti prebivalstva bolni\u0161ni\u010dne oskrbe ne bi potrebovalo 200 ali 240 bolnikov, ampak 80. “To je bistvena razlika v rezervi, kaj zdravstvo zmore,” je poudaril.<\/p>\n
Podatkov o tem, da med tistimi, ki so cepljeni, a so kljub temu hospitalizirani, prevladujejo tak\u0161ni, ki so bili cepljeni z dolo\u010deno vrsto cepiva, Poklukar nima. Dejstvo je, da cepivo, tako kot mnoga druga, ni 100-odstotno u\u010dinkovito, s\u010dasoma tudi pada za\u0161\u010dita po cepljenju. Zato je po njegovem mnenju treba nujno zvi\u0161ati raven za\u0161\u010dite s tretjim odmerkom, kar je minuli teden priporo\u010dila posvetovalna skupina za cepljenje. “\u017delim si, da bi se tudi tisti, ki so se cepili pred marcem, cepili \u010dim prej, pa tudi vsi starej\u0161i od 70 let, ki so najbolj ogro\u017eeni,” je dejal. Tudi sam se po dveh odmerkih AstraZenece namerava cepiti tudi tretji\u010d.<\/p>\n
Ob vpra\u0161anju mo\u017enosti uvedbe obveznega cepljenja vsaj za nekatere skupine ljudi, za kar dobiva pobude tudi iz zdravstva, opozarja, da se je treba zavedati posledic takega ukrepa in odgovoriti na vpra\u0161anje, kako ukrepati potem proti tistim, ki se kljub obveznosti ne bodo cepili. Tako se trudijo sprejemati tak\u0161ne ukrepe in odloke, ki so izvedljivi, in ne bi dodatno zaostrovali razmer v dru\u017ebi.<\/p>\n
Hkrati priznava, da dobiva vse ve\u010d klicev ljudi, ki menijo, da so necepljeni pozitivno diskriminirani. Odgovor na te pomisleke pa pri\u010dakuje tudi od varuha \u010dlovekovih pravic in drugih institucij, ki se lahko izrekajo o varstvu \u010dlovekovih pravic.<\/p>\n
Poklukar se je odzval na kritiko nekdanjega direktorja Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ) Ivana Er\u017eena, da se je epidemiolo\u0161ko stroko popolnoma spregledalo pri boju z epidemijo. “Ko govorimo o krogu strokovnjakov, ki imajo kompetence za obvladovanje epidemije, so zagotovo na prvem mestu infektologi, mikrobiologi in epidemiologi, ki sku\u0161ajo obvladovati kontekste \u0161irjenja bolezni, nimajo pa vedenja o bolni\u0161nicah in o sami bolezni, toliko kot jo imajo infektologi in mikrobiologi.”<\/p>\n
V posvetovalno skupino so vklju\u010dili tudi dru\u017einske zdravnike in strokovnjake dru\u017ebenih znanosti. Po njegovi oceni so razli\u010dna podro\u010dja uspeli dobro pokrivati, da sku\u0161ajo razli\u010dne stroke kar se da uveljaviti svoje videnje epidemije. “Lahko si predstavljate, da imate na koncu v posvetovalni skupini vsaj toliko mnenj, kolikor je specialnosti. Vseeno pa na koncu dajo \u010dim bolj usklajeno mnenje, da lahko sprejmemo nadaljnje ukrepe.”<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali ocenjuje, da direktor NIJZ Milan Krek dobro opravlja svoje delo, je odgovoril: “Jaz verjamem, da se trudi po najbolj\u0161ih mo\u010deh. Vem tudi, da so tudi pred njim ostali direktorji sku\u0161ali po svojih najbolj\u0161ih mo\u010deh upravljati NIJZ na na\u010din, da bi bil tudi pripravljen na take izzive, kot je epidemija, med njimi je bil tudi Er\u017een. “Bi lahko epidemijo na mojem mestu nekdo peljal bolje? Ali pa na mestu gospoda Kreka? Vsaj za ta \u010das tega ne bomo nikoli izvedeli. Verjetno pa bodo imeli tudi drugi za nami prilo\u017enosti in bodo lahko \u0161e nadgrajevali sistem,” je dejal.<\/p>\n
Predlog, da bi NIJZ vodil tako generalni kot strokovni direktor, po njegovih besedah “ni posledica trenutne situacije”, ampak dolgotrajnega razmi\u0161ljanja, da bi NIJZ potreboval pomo\u010d nekoga z upravljavskimi in organizacijskimi znanji.<\/p>\n
Po zavrnitvi zakona o nalezljivih boleznih v DZ po izglasovanem vetu v DS ostaja odprto vpra\u0161anje, ali bo ponovno poskusil z vlo\u017eitvijo tovrstnega zakonskega predloga. “Epidemija je dinami\u010den proces. Tako kot v epidemiji, je tudi v Sloveniji negotova situacija. Bomo videli, kaj bo prinesla,” je dejal.<\/p>\n
Glede predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki na novo ureja upravljanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je dejal, da so se za spremembo odlo\u010dili, ker danes skoraj ne zasledi\u0161 skup\u0161\u010dinskega upravljanja nekega zavoda, ki upravlja s tremi milijardami evrov. “Javna razprava glede predloga novele se je zaklju\u010dila, dobili smo \u0161tevilne pobude in predloge, ki jih bomo obravnavali. Potem se bomo pa odlo\u010dili, ali gremo z zakonom naprej ali ne,” je dejal.<\/p>\n
O izstopu zdravnikov iz enotnega pla\u010dnega sistema javnega sektorja ne \u017eeli govoriti, pa\u010d pa se mu zdi zaradi bolj\u0161e konotacije primernej\u0161a uporaba besed dopolnitve, nadgradnja in izbolj\u0161ave pla\u010dnega sistema. Kot pravi, sedaj preigravajo razli\u010dne mo\u017enosti: “Lahko pripravimo poseben del zakona o sistemu pla\u010d v javnem sektorju, ki govori samo o zdravstvu, v tem primeru ni potreben popolnoma druga\u010den sistem. A nimam \u0161e dokon\u010dnega odgovora”. V vsakem primeru pa meni, da bi morali v preurejanje pla\u010dnega sistema vklju\u010diti celotno zdravstvo, ne le enega profila.<\/p>\n
Preden je Poklukar postal minister za zdravje, je vodil UKC Ljubljana, kamor se zdaj kot zdravnik vra\u010da skoraj vsak teden, saj na ta na\u010din ohranja zdravni\u0161ko licenco. Po odhodu na ministrstvo ga je kot v. d. generalnega direktorja UKC nadomestil Jo\u017ee Golobi\u010d. “Zaenkrat lahko re\u010dem, da je upravi\u010dil zaupanje, ko je prevzel vodenje osrednje slovenske bolni\u0161nice,” pravi Poklukar, pri \u010demer pa o morebitni podpori Golobi\u010du za vodenje UKC s polnim mandatom ni \u017eelel govoriti, saj je nenazadnje razpis \u0161e odprt.<\/p>\n
V pogovoru za STA se je minister dotaknil tudi razpisa za skraj\u0161evanje \u010dakalnih vrst. Napovedal je, da bodo jeseni objavili dva nova razpisa, saj v okviru obstoje\u010dega za tri storitve niso dobili izvajalca. Prav tako bodo objavili razpis za nove storitve, vklju\u010diti \u017eelijo zlasti za prve specialisti\u010dne preglede. “Kako bo epidemija vplivala na vse skupaj? \u010ce se bomo 70-odstotno precepili, skoraj ni\u010d,” je ocenil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Minister za zdravje Janez Poklukar je v pogovoru za STA dejal, da ob 70-odstotni precepljenosti v dr\u017eavi ne bi govorili o omejevalnih ukrepih, pa\u010d pa o odpiranju dr\u017eave. “Dejstvo je, da napovedi niso dobre, epidemijo covida-19 moramo vsi skupaj ustaviti, sicer jo bomo z res drasti\u010dnimi ukrepi in tega si nih\u010de ne \u017eeli,” je napovedal.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":457424,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[14200,15632,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n