Teroristi\u010dni napadi 11. septembra 2001 so v New Yorku, Pentagonu in v Pensilvaniji terjali 2977 \u017ertev. Samo v New Yorku je po napadu na stolpnici dvoj\u010dka Svetovnega trgovinskega centra umrlo 2753 ljudi, od tega 343 gasilcev in re\u0161evalcev.<\/p>\n
Dvoj\u010dka sta se poru\u0161ila skupaj s \u0161e nekaj drugimi poslopji v okolici. Tam so v kasnej\u0161ih letih zrasle nove stolpnice na \u010delu z WTC 1, ki so ga najprej v navalu patriotizma krstili za Stolp svobode, nekdanji \u017eupan Michael Bloomberg pa je nato izbral bolj neopredeljeno ime.<\/p>\n
Na kraju, kjer sta neko\u010d stala dvoj\u010dka, sta sedaj dve luknji oziroma bazena z vklesanimi imeni \u017ertev napadov, obdaja ju park s 413 drevesi. Med njimi je tudi tako imenovano drevo pre\u017eivetja. To je hru\u0161ka, ki je pre\u017eivela zru\u0161enje stavb. Na\u0161li so jo po\u0161kodovano oktobra 2001, presadili in leta 2010 vrnili v spominski park.<\/p>\n
V bli\u017eini je tudi Muzej 11. septembra, ki ima 60.000 eksponatov, vse skupaj pa je doslej obiskalo \u017ee ve\u010d milijonov ljudi iz 190 dr\u017eav sveta. Kmalu po napadih je v okolici Svetovnega trgovinskega centra cvetela uli\u010dna trgovina z domoljubnimi spominki, danes je tega manj, povsem obnovljen center z novo \u017eelezni\u0161ko postajo pa cveti kot eden od poslovnih in turisti\u010dnih centrov mesta.<\/p>\n
Neposreden vpliv napadov na prebivalce New Yorka je bil velik, saj so se vsi po\u010dutili kot eno v bole\u010dini, presene\u010denju in jezi ter si bili pripravljeni pomagati.<\/p>\n
Sorodniki \u017ertev napadov so dobili zajetne od\u0161kodnine, prav tako vsi tisti, ki so lahko dokazali, da jim je izpostavljenost strupenemu prahu v okolici napada na\u010dela zdravje.<\/p>\n
Spomin na napad pa je danes za ve\u010dino tistih, ki so ga do\u017eiveli v mestu, a niso bili osebno prizadeti zaradi smrti dru\u017einskega \u010dlana ali izgube zdravja, le \u0161e zgodovinski spomin. Posledice za mesto in me\u0161\u010dane so se kazale zlasti z zaostrenimi varnostnimi ukrepi. A primerjava s pandemijo koronavirusa ka\u017ee, da ni nikoli tako hudo, da ne bi moglo biti \u0161e huje.<\/p>\n
Mesto New York oziroma otok Manhattan se je po napadih zaprlo za dan ali dva, pandemija koronavirusa pa je ulice \u017eivahne svetovne metropole izpraznila za ve\u010d mesecev. Za\u0161\u010ditne maske so se septembra in oktobra 2001 nosile le v neposredni bli\u017eini Svetovnega trgovinskega centra, danes jih je videti povsod.<\/p>\n
Nestrpnost do muslimanov po napadih pa je danes zamenjala nestrpnost do Azijcev, saj \u0161tevilni Ameri\u010dani odgovornost za koronavirus pripisujejo Kitajcem. Nestrpna dejanja do muslimanov takrat oziroma do Azijcev danes sicer v mestu ostajajo izjemno redka, vsak napad pa je zelo odmeven.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Teroristi\u010dni napadi na ZDA 11. septembra 2001, ki so terjali najve\u010d smrtnih \u017ertev v New Yorku, so spremenili mesto in njegove prebivalce. New York je dobil nekaj novih turisti\u010dnih atrakcij, dve desetletji kasneje pa je spomin na napade \u017ee nekoliko zbledel, razen pri neposredno prizadetih in politikih.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":457606,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3137,1528,4676],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n