“Predvsem zaradi vi\u0161jih napovedi v mednarodnem okolju, hitrej\u0161e rasti aktivnosti od pri\u010dakovane, zlasti v drugem \u010detrtletju in tudi v poletnih mesecih, ter ob nadaljnjem prilagajanju podjetij in potro\u0161nikov spremenjenim razmeram, je napoved vi\u0161ja, kot smo predvideli v pomladanski napovedi,” je pojasnila direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bedna\u0161.<\/p>\n
Gospodarska aktivnost bo po pri\u010dakovanjih Umarja predvidoma \u017ee letos presegla predkrizno raven iz leta 2019, k \u010demur bodo, \u010deprav v manj\u0161i meri kot lani, prispevali nekateri ukrepi za bla\u017eitev posledic epidemije.<\/p>\n
Po globokem lanskem padcu aktivnosti, ko se je obseg BDP skr\u010dil za 4,2 odstotka, se letos nadaljuje okrevanje dejavnosti, vpetih v mednarodno menjavo, to je predelovalnih dejavnosti in prometa, ki se je za\u010delo v drugi polovici lanskega leta. Ugodna so gibanja v izvozu in uvozu, med investicijami se krepijo zlasti nalo\u017ebe v opremo in stroje. S postopnim spro\u0161\u010danjem omejitvenih ukrepov medletno raste trgovina, postopno okrevajo tudi gostinske in nastanitvene storitve, igralni\u0161tvo ter \u0161portne, kulturne, razvedrilne in osebne dejavnosti, so opisali.<\/p>\n
Skladno s tem se krepi zasebna potro\u0161nja. Poleg rasti razpolo\u017eljivega dohodka jo spodbuja tudi delno spro\u0161\u010danje prihrankov, ki so se lani mo\u010dno pove\u010dali. Hkrati bo stopnja var\u010devanja gospodinjstev predvidoma tudi v prihodnjih letih presegala raven iz leta 2019.<\/p>\n
V predelovalnih dejavnostih in gradbeni\u0161tvu ter povezanih storitvah bo raven aktivnosti iz leta 2019 ve\u010dinoma dose\u017eena letos, podobno velja za investicije in mednarodno menjavo. Ostale storitve in zasebna potro\u0161nja, ki jih je epidemija bolj prizadela, pa bodo svojo predkrizno raven ve\u010dinoma dosegle naslednje leto, z izjemo storitev, povezanih s turizmom, kjer bo ta raven dose\u017eena pozneje.<\/p>\n
Z gospodarskim okrevanjem se izbolj\u0161ujejo razmere na trgu dela, negativne posledice koronske krize pa tudi letos bla\u017eijo vladni ukrepi. “Za letos pri\u010dakujemo 0,8-odstotno rast zaposlenosti in 11-odstotno zni\u017eanje povpre\u010dnega \u0161tevila brezposelnih, ki bo le \u0161e dva odstotka ve\u010dje kot leta 2019,” je poudarila Maja Bedna\u0161. V prihodnjih dveh letih se bodo tudi razmere na trgu dela \u0161e naprej izbolj\u0161evale, okrepile pa se bodo omejitve, povezane z razpolo\u017eljivostjo delovne sile.<\/p>\n
V Umarju predvidevajo, da se bo rast skupne gospodarske aktivnosti v zadnjem \u010detrtletju umirila, saj bo prisotnost virusa v hladnej\u0161ih mesecih poleg obstoje\u010dih omejitev, denimo pogoj PCT, prinesla \u0161e previdnej\u0161e in samoomejitveno obna\u0161anje prebivalstva. “To bo zavrlo rast predvsem storitvenih dejavnosti in zasebne potro\u0161nje,” je ocenila. Umirila naj bi se tudi rast v predelovalnih dejavnostih. Prav tako v Umarju pri\u010dakujejo umiritev rasti investicij v opremo in stroje.<\/p>\n
Okrevanje gospodarstva se bo v naslednjih dveh letih nadaljevalo, te\u017eave z dobavo materialov pa naj bi se umirile. V Umarju ocenjujejo, da bodo zlasti prihodnje leto dolo\u010deni omejitveni ukrepi \u0161e prisotni in bodo omejevali popolno okrevanje dolo\u010denih storitvenih dejavnosti, predvsem potovanj. Po dveh letih razmeroma visokih rasti za leto 2023 napovedujejo 3,3-odstotno rast BDP, kar je toliko, kot so predvideli v pomladanski napovedi.<\/p>\n
Inflacija bo letos v povpre\u010dju 1,4-odstotna. K vi\u0161ji rasti cen ob koncu leta (2,5 odstotka medletno) bodo prispevale predvsem vi\u0161je cene energentov, tudi zaradi nizke lanske osnove. Zaradi omejitvenih dejavnikov proizvodnje ob solidnem povpra\u0161evanju pa so se za\u010dele krepiti tudi cene neenergetskega industrijskega blaga. Rast cen hrane in storitev bo ostala zmerna.<\/p>\n
Povpre\u010dna inflacija se bo naslednje leto pove\u010dala na dva odstotka. Na to bo poleg visokega prenosa iz druge polovice leto\u0161njega leta v povezavi z nadaljnjim okrevanjem vplivala predvsem rast cen storitev, ki bo pomembno prispevala k inflaciji tudi leta 2023. “Pri\u010dakujemo tudi, da se bodo vi\u0161je cene neenergetskih surovin prelivale v kon\u010dne cene v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju,” je dejala Bedna\u0161eva.<\/p>\n
Najve\u010dje tveganje za napovedi je povezano z epidemi\u010dnimi razmerami in precepljenostjo v Sloveniji in najpomembnej\u0161ih trgovinskih partnericah. Negativno tveganje predstavlja tudi vi\u0161ja inflacija, do katere bi lahko pri\u0161lo ob hitrej\u0161em okrevanju povpra\u0161evanja in dalj\u0161em vztrajanju omejitev v ponudbi na globalni ravni.<\/p>\n
“Zato premi\u0161ljeno prilagajanje ukrepov za bla\u017eenje posledic epidemije glede na epidemi\u010dne in gospodarske razmere ostaja pomembno. Hkrati pa bo imela vedno ve\u010dji pomen krepitev razvojnih vsebin ob podpori sredstev na\u010drta za okrevanje in odpornost ter ve\u010dletnega finan\u010dnega okvira,” je sklenila direktorica Umarja Bedna\u0161eva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Umar je zvi\u0161al napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos po novem napoveduje 6,1-odstotno rast bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), potem ko je v pomladanski napovedi pri\u010dakoval 4,6-odstotno rast. Za 2022 napoveduje 4,7-odstotno rast BDP, za 2023 pa 3,3-odstotno. Z Umarjevo jesensko napovedjo se je danes seznanila vlada.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":371114,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[6426,7124,1595,6424],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n