V Sloveniji je leta 2020 nastalo 7,7 milijona ton vseh vrst odpadkov, kar je za skoraj devet odstotkov manj kot leto prej. Gradbeni odpadki so kljub zmanj\u0161anju glede na leto 2019 za 11 odstotkov \u0161e vedno s 4,5 milijona tonami predstavljali 59 odstotkov vseh nastalih odpadkov, je danes sporo\u010dil dr\u017eavni statisti\u010dni urad. Sledili so komunalni odpadki s 13-odstotnim in odpadki iz termi\u010dnih procesov z 12-odstotnim dele\u017eem.<\/p>\n
Komunalnih odpadkov, nastalih v gospodinjstvih, je bilo sicer na letni ravni za dva odstotka ve\u010d. Pove\u010dale so se tudi koli\u010dine odpadkov iz zdravstva, in sicer za pet odstotkov. Odpadkov, ki z vidika prepre\u010devanja oku\u017ebe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, je bilo za 37 odstotkov ve\u010d.<\/p>\n
Prebivalec Slovenije je leta 2020, ki ga je mo\u010dno zaznamovala epidemija covida-19, v povpre\u010dju proizvedel 489 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je 21 kilogramov manj kot predlani. Najve\u010d komunalnih odpadkov (642 kilogramov na prebivalca) je nastalo v savinjski statisti\u010dni regiji, sledili sta ji osrednjeslovenska s 553 in gori\u0161ka s 502 kilogramoma na prebivalca. Najmanj komunalnih odpadkov je nastalo v koro\u0161ki statisti\u010dni regiji, in sicer 317 kilogramov na prebivalca.<\/p>\n
Od celotne koli\u010dine komunalnih odpadkov, nastalih lani v Sloveniji, jih je bilo malo ve\u010d kot 741.000 ton ali 72,2 odstotka zbranih lo\u010deno. Lo\u010deno zbiranje komunalnih odpadkov je bilo v najve\u010djem dele\u017eu v savinjski statisti\u010dni regiji (81 odstotkov), najmanj komunalnih odpadkov pa so lo\u010deno zbrali v obalno-kra\u0161ki statisti\u010dni regiji (57 odstotkov).<\/p>\n
V gospodarstvu so se koli\u010dine odpadkov medtem leta 2020 glede na leto prej zmanj\u0161ale za \u0161tiri odstotke v proizvodnih in za 13 odstotkov v storitvenih dejavnostih. V finan\u010dnih in zavarovalni\u0161kih dejavnostih je bilo odpadkov za 66 odstotkov manj, v dejavnosti izobra\u017eevanja 25 odstotkov manj, v dejavnosti promet in skladi\u0161\u010denje 23 odstotkov in v dejavnosti trgovina, vzdr\u017eevanje in popravilo motornih vozil za 11 odstotkov manj.<\/p>\n
Ve\u010d odpadkov je medtem nastalo v dejavnosti poslovanje z nepremi\u010dninami ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, v obeh primerih na ra\u010dun gradbenih odpadkov.<\/p>\n
Nevarni odpadki so s 138.000 tonami predstavljali skoraj dva odstotka vseh odpadkov, nastalih v Sloveniji. Lani so se zmanj\u0161ale tudi koli\u010dine teh odpadkov, in sicer za pet odstotkov glede na 2019. Najve\u010d nevarnih odpadkov je nastalo iz organskih kemijskih procesov in termi\u010dnih procesov (v vsakem po 17 odstotkov) ter iz izrabljenih motornih vozil, baterij in akumulatorjev (16 odstotkov).<\/p>\n
V Sloveniji je bilo lani s kon\u010dnimi postopki predelave predelanih 6,8 milijona ton odpadkov, kar je devet odstotkov manj kot leta 2019. Za 10 odstotkov so se zmanj\u0161ale koli\u010dine odpadkov, ki so se uporabile za zasipanje, in za sedem odstotkov koli\u010dine odpadkov, ki so bile reciklirane.<\/p>\n
Lani so reciklirali najve\u010d mineralnih odpadkov (55 odstotkov), sledili so kovinski odpadki (20 odstotkov), odpadki iz papirja in kartona (osem odstotkov), \u017eivalski in rastlinski odpadki (sedem odstotkov) ter odpadki iz lesa (dva odstotka).<\/p>\n
Ve\u010d odpadkov pa je bilo odlo\u017eenih. Medtem ko je bilo odstranjenih pribli\u017eno 386.000 ton odpadkov, kar je skoraj enaka koli\u010dina kot prej\u0161nje leto, je bilo odlo\u017eenih pet odstotkov ve\u010d odpadkov. 89 odstotkov teh odpadkov je bilo odlo\u017eenih na komunalnih odlagali\u0161\u010dih odpadkov, devet odstotkov na industrijskih in dva odstotka na odlagali\u0161\u010du za nevarne odpadke.<\/p>\n
Med odlo\u017eenimi odpadki so prevladovale me\u0161ane frakcije komunalnih odpadkov in ostanki po mehansko-biolo\u0161ki obdelavi odpadkov (skupaj 57 odstotkov), sledili so gradbeni odpadki (20 odstotkov) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (devet odstotkov).<\/p>\n
Uvoz odpadkov v Slovenijo se je lani zmanj\u0161al za osem odstotkov, izvoz pa je bil manj\u0161i za 0,6 odstotka. Najve\u010d odpadkov je Slovenija izvozila v dr\u017eave EU (89 odstotkov), od tega v sosednje dr\u017eave 75 odstotkov. Izmed dr\u017eav, ki niso \u010dlanice EU, je Slovenija najve\u010d odpadkov izvozila v Tur\u010dijo.<\/p>\n
Skoraj tri \u010detrtine koli\u010din odpadkov uvozi iz sosednjih dr\u017eav, tem sta lani sledili Nem\u010dija in \u010ce\u0161ka. Iz dr\u017eav ne\u010dlanic EU Slovenija najve\u010d odpadkov uvozi iz Bosne in Hercegovine in Srbije.<\/p>\n
Tudi lani je Slovenija uvozila in izvozila najve\u010d kovinskih odpadkov (skoraj polovica uvo\u017eenih in ve\u010d kot tretjina izvo\u017eenih) ter odpadkov iz papirja (skupaj ve\u010d kot 13 odstotkov uvo\u017eenih in prav toliko izvo\u017eenih).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Sloveniji je lani nastalo manj odpadkov kot v letu prej, ugotavlja dr\u017eavni statisti\u010dni urad. Manj je bilo odpadkov v gospodarstvu, pove\u010dal pa se je obseg komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Ve\u010dje so bile tudi koli\u010dine odpadkov v zdravstvu, zlasti tistih, ki z vidika prepre\u010devanja oku\u017ebe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[5491,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n