Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Robert Pav\u0161i\u010d (LM\u0160) in preiskuje z epidemijo povezane vladne ukrepe od nastopa Jan\u0161eve vlade do marca letos, se je najprej za zaprtimi vrati dogovorila o poteku dela, zasli\u0161anje premierja pa je bilo javno.<\/p>\n
Na Pav\u0161i\u010devo vpra\u0161anje, koliko svetovalnih skupin je imela vlada, je Jan\u0161a odgovoril, da kolikor je bilo potrebno. “\u017de prvi dan, ko je vlada nastopila mandat, smo se soo\u010dili z epidemijo. Prva dva tedna smo imeli v Cankarjevem domu sklicana posvetovanja z ljudmi iz prve bojne linije, iz zdravstvenih domov, domov za starej\u0161e in civilne za\u0161\u010dite, ki je bila brez opreme. Svetovalna skupina za bla\u017eenje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil Matej Lahovnik, pa je bila ad hoc skupina, ki je delovala prostovoljno,” je pojasnil.<\/p>\n
Predsednika komisije so nato zanimale \u0161e podrobnosti glede ustanovitve in oblikovanja vladne svetovalne skupine za covid-19. Kot je dejal Jan\u0161a, lahko vlada na podlagi zakona o vladi imenuje kakr\u0161nokoli delovno skupino. S sklepom je tako uradno imenovala omenjeno skupino, nato pa jo je po razveljavitvi sklepa imenoval minister za zdravje. Dodal je \u0161e, da skupina ni imela nobene posebne mo\u010di oz. pooblastil, da bi sprejemala kakr\u0161nekoli ukrepe, glede ukrepov je vladi svetovala. Vlada jim je po Jan\u0161evih besedah v veliki meri sledila. Skupina sedaj svetuje ministru za zdravje, ta pa nato vladi predstavi predloge ukrepov.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, kdo je za vodjo skupine predlagal infektologinjo Bojano Beovi\u0107, je Jan\u0161a odvrnil, da so bili vsi \u010dlani svetovalne skupine, ko je \u0161e bila imenovana s sklepom vlade, formalno predlagani z njegove strani, po posvetu z ministrstvi ali tistimi resorji, ki so bili najbolj vpeti v obvladovanje epidemije. Nekaj \u010dlanov so v skupino imenovali naknadno, tudi na podlagi kriznih posvetov, je \u0161e dodal.<\/p>\n
Jan\u0161a se je dotaknil tudi situacije na Nacionalnem in\u0161titutu za javno zdravje (NIJZ), ki je po njegovih besedah na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, deloval tako kot v 19. stoletju. “Listke so si nosili med sabo. Na razpolago nismo imeli realnih podatkov v \u010dasu, ko je bilo treba reagirati. \u0160e vedno postavljamo omre\u017eje, da imajo odlo\u010devalci na voljo podatke, ki so potrebni za ukrepanje,” je dejal. Poleg te te\u017eave je Jan\u0161a kot klju\u010dno izpostavil \u0161e kadrovski primanjkljaj epidemiologov, ki so pregorevali.<\/p>\n
Spomnil je tudi na oceno pripravljenost Slovenije na epidemijo, ki jo je leta 2017 pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Najvi\u0161jo oceno smo dobili le pri zakonski podlagi za ukrepanje, torej zakona o nalezljivih boleznih, ki je po Jan\u0161evih besedah tako kritiziran.<\/p>\n
Glede prese\u017enih smrti v drugem, jesenskem valu epidemije, je Jan\u0161a dejal, da so te bile ve\u010dinsko v domovih za starej\u0161e, kjer je koncentracija rizi\u010dnih skupin najve\u010dja. V nekaterih domovih se zaradi neustrezne infrastrukture namre\u010d ni dalo vzpostaviti rde\u010de cone, je opomnil. Po njegovih besedah je epidemija razkrila velikansko ignoranco do oskrbe starej\u0161ih, ki se je nabirala desetletja. \u0160ele sedaj se do tega vpra\u0161anja sistemsko pristopa z zakonoma o dolgotrajni oskrbi in zagotavljanju sredstev za investicije v zdravstvu, je dejal premier.<\/p>\n
Spomnil je tudi, da so po prvem valu vsi v Evropi veliko upanja polagali v elektronsko aplikacijo za sledenje visoko tveganim stikom oku\u017eenih, saj je bila evropska stroka prepri\u010dana, da se lahko s tem izognemo zapiranju, \u0161irjenju oku\u017eb, smrtim. Ob tem je bil kriti\u010den do DZ, ki ni podprl zakonskega predloga za pravno ureditev uporabe take aplikacije, in do ve\u010dine opozicijskih strank, ki so nasprotovale maskam v \u0161oli.<\/p>\n
“\u0160tevilo oku\u017eb je nara\u0161\u010dalo in drugega kot zapiranja ni bilo mogo\u010de narediti. Kljub vsem te\u017eavam pa je Slovenija ena od dr\u017eav, ki v drugem valu ni preme\u0161\u010dala bolnikov v druge dr\u017eave,” je dejal Jan\u0161a. Zanikal je, da bi imeli v Sloveniji najdlje zaprte \u0161ole in najbolj stroge omejitvene ukrepe. “Druge dr\u017eave po Evropi so gibanje ljudi omejile na njihova stanovanja. Ocena po prvem valu je bila, da je ukrep omejitve gibanja na ob\u010dine pomembno omejil \u0161irjenje virusa,” je dejal.<\/p>\n
“Res pa je, da je ve\u010dina evropskih dr\u017eav prenesla pristojnost ukrepanja s parlamenta na vlado,” je \u0161e dodal.<\/p>\n
Na o\u010ditke o fiskalni vzdr\u017enosti ukrepov je Jan\u0161a poudaril, da je fiskalni svet ukrepe ocenil kot pozitivne, ter dodal, da je Slovenija ocene na finan\u010dnih trgih ohranila, ponekod tudi krepko izbolj\u0161ala.<\/p>\n
Komisija je doslej zasli\u0161ala Beovi\u0107evo ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo So\u010dan, ki sta bila nekdaj \u010dlana svetovalne skupine za covid-19. Nekdanjega direktorja NIJZ Ivana Er\u017eena, ki je kot vr\u0161ilec dol\u017enosti NIJZ nekaj \u010dasa vodil tudi lani spomladi, pa je komisija zasli\u0161ala kot izvedenca. Nad tem se je danes \u010dudil Jan\u0161a, Pav\u0161i\u010d pa mu je pojasnil, da je Er\u017een edini sodni izvedenec za podro\u010dje epidemiologije v dr\u017eavi.<\/p>\n
Preiskovalna komisija zasli\u0161anja Jan\u0161e danes zaradi za\u010detka redne seje DZ ni uspela zaklju\u010diti, zato ga bodo nadaljevali na eni od prihodnjih seji. Kot je za STA pojasnil Pav\u0161i\u010d, so Jan\u0161i danes “na zapisnik vro\u010dili vabilo na naslednje zasli\u0161anje, ki je planirano 11. novembra”. S tem so po zakonu o kazenskem postopku vabilo izkazali, je dodal. Jan\u0161a je sicer napovedal, da se seje takrat ne bo mogel udele\u017eiti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predsednik vlade Janez Jan\u0161a se je danes kot pri\u010da udele\u017eil seje preiskovalne komisije dr\u017eavnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19. Med drugim je pojasnjeval delo njegove vlade ter bil kriti\u010den do pripravljenosti NIJZ na epidemijo in zate\u010denih sistemskih problemov na podro\u010dju oskrbe starej\u0161ih.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":451906,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15933,5845,5670,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n