Najnovej\u0161e Podnebno ogledalo, ki ga Center za energetsko u\u010dinkovitost Instituta Jo\u017eef Stefan pripravlja skupaj s partnerji v projektu Life Podnebna pot 2050, ugotavlja, da je doseganje ciljev za lansko leto v Sloveniji sicer spodbudno.<\/p>\n
Dr\u017eava bo tako dosegla obvezujo\u010d cilj na podro\u010dju izpustov iz virov, ki niso vklju\u010deni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami. Izpusti toplogrednih plinov iz virov v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanj\u0161ali za dva odstotka in so bili za 11,9 odstotka ni\u017eji od cilja za leto 2020.<\/p>\n
Prav tako bo leta 2020 dose\u017een tudi obvezujo\u010d cilj, ki ga ima Slovenija na podro\u010dju energetske u\u010dinkovitosti. Raba primarne energije se je namre\u010d leta 2019 zmanj\u0161ala \u017ee drugo leto zapored, tokrat za 1,8 odstotka, tako da je bila \u0161est odstotkov pod ciljno vrednostjo za lansko leto.<\/p>\n
Obvezujo\u010d cilj, ki ga ima Slovenija na podro\u010dju obnovljivih virov energije, pa leta 2020 ne bo dose\u017een. Lani je bil dele\u017e obnovljivih virov energije v bruto rabi kon\u010dne energije z 22 odstotki kar tri odstotne to\u010dke ni\u017eji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je pove\u010dal za zgolj 1,6 odstotne to\u010dke, opozarjajo avtorji Podnebnega ogledala.<\/p>\n
“To, da bomo leta 2020 dva od treh obvezujo\u010dih ciljev dosegli, je spodbudno, a z vidika doseganja ciljev v letu 2030 in prehoda v podnebno nevtralnost premalo. Cilji za leto 2020 so premalo ambiciozni, saj so bili zastavljeni v \u010dasu, ko \u0161e ni bilo \u0161ir\u0161ega politi\u010dnega soglasja za odlo\u010dnej\u0161e in hitrej\u0161e ukrepanje proti globalni podnebni krizi,” je izsledke komentirala Barbara Petelin Viso\u010dnik iz centra za energetsko u\u010dinkovitost.<\/p>\n
Za uspe\u0161no bla\u017eenje podnebnih sprememb morata biti po njenih besedah zmanj\u0161evanje izpustov toplogrednih plinov in prehod v podnebno nevtralnost uvr\u0161\u010dena visoko med nacionalne politi\u010dne, razvojne in izvedbene prioritete. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno organiziranost ter \u0161tevilo in usposobljenost sodelavcev pristojnih slu\u017eb za podnebne spremembe, vklju\u010diti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe, finan\u010dne na\u010drte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati, je pozvala.<\/p>\n
Podnebno ogledalo 2021 v tej lu\u010di izpostavlja, da sta za prehod v podnebno nevtralnost doseganje ambicioznih ciljev v letu 2030, ki se \u0161e usklajujejo z Evropsko komisijo, in intenzivnej\u0161e izvajanje ukrepov v tem obdobju, odlo\u010dilna.<\/p>\n
Izvajanje ukrepov sicer ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev; ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, pro\u017eni, odporni in zdravi dru\u017ebi ter je vodilo uspe\u0161nega zelenega okrevanja po pandemiji covida-19, so \u0161e navedli v centru.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija lahko podnebno nevtralnost do sredine tega stoletja, kar predvideva tudi dolgoro\u010dna podnebna strategija, dose\u017ee le z njeno umestitvijo med politi\u010dne, razvojne in izvedbene prioritete ter takoj\u0161njo okrepitvijo podnebnih ukrepov, navaja Podnebno ogledalo 2021. Ti ustvarjajo nova delovna mesta in prispevajo k zdravi dru\u017ebi, dodaja.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":325575,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[2171],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n