Septembra je primanjkljaj dr\u017eavnega prora\u010duna po za\u010dasnih podatkih zna\u0161al 40 milijonov evrov, skupni v devetih mesecih pa z 2,453 milijarde evrov predstavlja 89 odstotkov s prora\u010dunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez neposrednega u\u010dinka koronskih ukrepov bi bil primanjkljaj v devetih mesecih 388 milijonov evrov, v danes objavljeni mese\u010dni publikaciji ugotavlja fiskalni svet.<\/p>\n
Prihodkov je bilo v devetih mesecih za 7,967 milijarde evrov in so bili na leti ravni za 19,6 odstotka vi\u0161ji. Brez upo\u0161tevanja neposrednega u\u010dinka koronskih ukrepov pa so bili vi\u0161ji za 9,8 odstotka. Razmeroma visoka rast prihodkov je v veliki meri posledica u\u010dinka osnove, ko so lani ob za\u010detku epidemije prihodki ob\u010dutno upadli, in spro\u0161\u010danja omejitvenih ukrepov letos.<\/p>\n
Odhodkov je bilo medtem za 10,419 milijarde evrov in so bili na letni ravni za 15,3 odstotka vi\u0161ji. Brez upo\u0161tevanja neposrednega u\u010dinka koronskih ukrepov v vi\u0161ini 2,324 milijarde evrov pa so bili vi\u0161ji za 8,7 odstotka. Slednje je v prevladujo\u010di meri posledica vi\u0161jih stro\u0161kov dela in investicij.<\/p>\n
Skupni neposredni u\u010dinek koronskih ukrepov od marca lani je 4,704 milijarde evrov, skupni obseg z upo\u0161tevanjem \u0161e potencialnega u\u010dinka na rezultate dr\u017eavnega prora\u010duna iz naslova poro\u0161tev, likvidnostnih kreditov in odlogov pla\u010dil kreditnih obveznosti pa 5,314 milijarde evrov.<\/p>\n
Najve\u010dji del koronskih odhodkov v prvih devetih mesecih letos (okoli 700 milijonov evrov) in od za\u010detka epidemije marca lani (okoli 900 milijonov evrov) sicer predstavljajo dodatki zaposlenim.<\/p>\n
Septembra je mese\u010dni obseg koronskih odhodkov zna\u0161al 72 milijonov evrov, kar je najmanj po februarju letos. Glavnino so predstavljali odhodki za obvladovanje epidemije in izpla\u010dila turisti\u010dnih bonov.<\/p>\n
Za obvladovanje epidemije je bilo od marca lani do konca leto\u0161njega septembra za nakup cepiv in cepljenje namenjenih 64 milijonov evrov, za teste in testiranje 37 milijonov evrov, za financiranje izvajanja presejalnih programov za zgodnje odkrivanje oku\u017eb 49 milijonov evrov in za mikrobiolo\u0161ke raziskave 18 milijonov evrov. Po podatkih finan\u010dne uprave je bilo do konca septembra unov\u010denega 59 odstotkov zneska potencialno unov\u010denih bonov iz leta 2020 in 33 odstotkov zneska potencialno unov\u010denih bonov iz leta 2021.<\/p>\n
Fiskalni svet je sicer konec septembra v oceno prejel predlog spremenjenega odloka okviru za pripravo prora\u010dunov sektorja dr\u017eava za obdobje od 2020 do 2022 s predvidenimi spremembami v najvi\u0161jem dovoljenem obsegu izdatkov sektorja dr\u017eava in odhodkov dr\u017eavnega prora\u010duna v letu 2021. Oceno bo objavil v petek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Primanjkljaj v dr\u017eavnem prora\u010dunu je bil po za\u010dasnih podatkih v prvih devetih mesecih 2,453 milijarde evrov, predvsem zaradi koronskih ukrepov. Fiskalni svet poudarja, da je neposredni obseg teh ukrepov v devetih mesecih 2,311 milijarde evrov, kar je okoli trikrat toliko, kot je bilo za vse leto 2021 predvideno s spremembo prora\u010duna oktobra lani.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":442423,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[8251],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n