V prvem \u010detrtletju je bralo internetne novice, \u010dasopise ali revije 68 odstotkov starih med 16 in 74 let. Po podatkih statisti\u010dnega urada jih je 64 odstotkov za po\u0161iljanje sporo\u010dil, objavljanje slik, posnetkov uporabljalo dru\u017ebene medije (npr. Instagram, Snapchat, Facebook), 12 odstotkov jih je na dru\u017ebenih medijih in drugih spletnih straneh delilo mnenja o dru\u017ebenih ali politi\u010dnih temah, osem odstotkov jih je sodelovalo prek interneta v posvetovanjih o dru\u017ebenih ali politi\u010dnih temah ali v glasovanjih, podpisalo peticije (na e-demokracija, predlagam.vladi.si), je danes objavil dr\u017eavni statisti\u010dni urad.<\/p>\n
Z rastjo uporabe interneta pa se, kot so opozorili na statisti\u010dnem uradu, na internetu pove\u010duje tudi obseg t. i. la\u017enih novic – dvomljivih ali neresni\u010dnih informacij in vsebin. V prvem \u010detrtletju je na novi\u010darskih spletnih straneh ali dru\u017ebenih medijih videlo kak\u0161no tako informacijo ali vsebino (npr. video, sliko) 58 odstotkov uporabnikov, starih med 16 in 74 let, kar je okoli 912.340 oseb.<\/p>\n
Take informacije so videvali v najve\u010djem odstotku tisti, stari med 25 in 34 let (71 odstotkov), sledili so stari med 16 in 24 let (69 odstotkov), stari med 35 in 44 let (69 odstotkov) in v najmanj\u0161em odstotku tisti, stari med 65 in 74 let (28 odstotkov).<\/p>\n
Med tistimi, ki so videli la\u017eno ali dvomljivo informacijo oz. vsebino, je 39 odstotkov uporabnikov prepoznalo, da je informacija ali njihov vir nezanesljiv, 37 odstotkov je preverilo njeno resni\u010dnost. Dele\u017e tak\u0161nih je bil najve\u010dji med tistimi, ki so stari med 16 in 24 let (54 odstotkov), najmanj\u0161i pa med 55-64-letniki (26 odstotkov).<\/p>\n
Resni\u010dnost take informacije ali vsebine so prej omenjeni preverjali na razli\u010dne na\u010dine. Najve\u010d, 30 odstotkov, jih je preverilo vire podatkov ali na\u0161lo druge informacije, npr. na drugi novi\u010darski spletni strani, Wikipediji, 15 odstotkov jih je uporabilo druge, neinternetne vire podatkov ali pa so o tak\u0161nih informacijah razpravljali z drugimi osebami, vendar ne prek interneta, 14 odstotkov jih je spremljalo razpravo o resni\u010dnosti take informacije na internetu ali sodelovalo v tak\u0161ni razpravi.<\/p>\n
Preostalih 63 odstotkov izmed tistih, ki so na novi\u010darskih spletnih straneh ali dru\u017ebenih medijih videli la\u017eno ali dvomljivo informacijo ali vsebino, njene resni\u010dnosti ni preverilo. Najve\u010dkrat naveden razlog je bil, da so \u017ee vedeli, da je informacija, vsebina ali vir nezanesljiv; tako jih je odgovorilo 39 odstotkov. Enajst odstotkov jih je odgovorilo, da za to nimajo ustreznega znanja, 19 odstotkov jih resni\u010dnosti informacije ni preverilo iz drugih razlogov.<\/p>\n
Med osebami, starimi med 16 in 74 let, je bilo sicer v prvem \u010detrtletju 89 odstotkov takih, ki so redno uporabljale internet. V primerljivem lanskem obdobju je bilo takih dva odstotka manj. Dele\u017e rednih uporabnikov je bil najmanj\u0161i med tistimi, starimi med 65 in 74 let, in sicer 62-odstoten. Takih, ki so internet uporabljali ve\u010dkrat na dan, je bilo med to starostno skupino 82 odstotkov, potem ko jih je bilo leto prej 75 odstotkov. Takih, ki ga niso uporabljali \u0161e nikoli, je bilo osem odstotkov.<\/p>\n
Kot so izpostavili na dr\u017eavnem statisti\u010dnem uradu, je bil dele\u017e neuporabnikov interneta res \u0161e vedno najve\u010dji med tistimi, starimi od 65 do 74 let, se pa zmanj\u0161uje. V prvem leto\u0161njem \u010detrtletju jih je bilo 31 odstotkov, v enakem lanskem obdobju pa 44 odstotkov.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, zakaj ne uporabljajo interneta, jih je najve\u010d, 56 odstotkov, navedlo, da zato, ker ga ne potrebujejo ali je po njihovem mnenju nekoristen, nezanimiv, 39 odstotkov internet ne zanima, 28 odstotkov jih je menilo, da nimajo dovolj ve\u0161\u010din za uporabo ra\u010dunalnika, interneta, 27 odstotkov pa, da so za to \u017ee prestari.<\/p>\n
V prvem \u010detrtletju je imelo dostop do interneta 93 odstotkov gospodinjstev, v katerih \u017eivi vsaj ena oseba, stara med 16 in 74 let. Kot so \u0161e zapisali na statisti\u010dnem uradu, je 83 odstotkov gospodinjstev do interneta dostopalo prek fiksne internetne povezave. Od teh jih 51 odstotkov ni imelo te\u017eav s fiksno internetno povezavo, 31 odstotkov pa jih je imelo te\u017eave zaradi pogostih prekinitev povezave ali z zmanj\u0161ano hitrostjo povezave.<\/p>\n
Pri 23 odstotkih je bila hitrost povezave ni\u017eja od pogodbeno zagotovljene, pri 18 odstotkih se je povezava v\u010dasih za dalj\u0161i \u010das prekinila brez vnaprej\u0161njega obvestila ponudnika internetnih storitev (npr. zaradi vzdr\u017eevanja, nadgradnje infrastruktur). Pri desetini uporabnikov je ponudnik storitev te\u017eave z internetno povezavo predolgo odpravljal.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Internet je v prvem leto\u0161njem \u010detrtletju podatkih dr\u017eavnega statisti\u010dnega urada redno uporabljalo 89 odstotkov prebivalcev, starih med 16 in 74 let. Na novi\u010darskih spletnih straneh ali dru\u017ebenih medijih jih je 58 odstotkov videlo neresni\u010dno ali dvomljivo informacijo, njeno resni\u010dnost je po podatkih statistikov preverilo 37 odstotkov uporabnikov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":363647,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1390,2187,9017,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n