\u017de leta 2018 je 3,6 milijarde ljudi vsaj en mesec v letu imelo neustrezen dostop do vode, ka\u017ee novo poro\u010dilo Svetovne meteorolo\u0161ke organizacije pri ZN. “Moramo se za\u010deti zavedati kriti\u010dnega stanja vode v svetu,” je po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP dejal njen vodja Petteri Taalas.<\/p>\n
Svetovna meteorolo\u0161ka organizacija je poudarila, da so se v zadnjih 20 letih ravni zaloge vode na kopnem – na povr\u0161ju, pod povr\u0161jem, v snegu in ledu – vsako leto zni\u017eale za en centimeter.<\/p>\n
Do najve\u010djih izgub je pri\u0161lo na Antarktiki in Grenlandiji, z velikimi izgubami vode pa se soo\u010dajo tudi deli \u0161tevilnih gosto naseljenih mest, ki so obi\u010dajno zagotavljali zalogo vode.<\/p>\n
V meteorolo\u0161ki organizaciji opozarjajo, da obstajajo hude posledice za varnost voda, saj je zgolj 0,5 odstotka vode na Zemlji uporabne in dostopne sladke vode.<\/p>\n
Taalas je dejal, da se vi\u0161anje temperatur ka\u017ee v globalnih in regijskih spremembah padavinskih vzorcev, kar vodi v spremenjene kmetijske sezone, to pa mo\u010dno vpliva na prehranjevalno varnost, zdravje ljudi in dobro po\u010dutje.<\/p>\n
Na drugi strani pa so z vodo povezane katastrofe v zadnjih 20 letih postale vse pogostej\u0161e. Od leta 2000 so se v primerjavi s preteklima dvema desetletjema s poplavami povezane katastrofe pove\u010dale za 134 odstotkov.<\/p>\n
“V ozra\u010dju imamo sedem odstotkov ve\u010djo vla\u017enost zaradi trenutnega segrevanja ozra\u010dja, kar vpliva tudi na poplave,” je po poro\u010danju AFP na novinarski konferenci dejal Taalas.<\/p>\n
Najve\u010d smrti, povezanimi s poplavami, in gospodarske izgube je zabele\u017eila Azija, kjer bi morali okrepiti protipoplavni re\u010dni sistem, pravijo pri organizaciji.<\/p>\n
Hkrati pa se je v zadnjih 20 letih za 30 odstotkov povi\u0161alo tudi trajanje su\u0161nih obdobij, pri \u010demer je najbolj prizadeta celina Afrika.<\/p>\n
Taalas je pozval dr\u017eave udele\u017eenke konference COP26 h konkretnej\u0161emu ukrepanju. Dejal je, da ve\u010dina svetovnih voditeljev govori o podnebnih spremembah in njihovem negativnem vplivu, a da njihova dejanja ne podpirajo njihovih besed.<\/p>\n
“Ne moremo \u010dakati desetletja, da bodo za\u010deli ukrepati. To je sporo\u010dilo za dr\u017eave, kot je Kitajska, ki je sporo\u010dila, da bi rada postala oglji\u010dno nevtralna do leta 2060, a ob tem za prihodnja desetletja nima konkretnega na\u010drta,” je povedal Taalas.<\/p>\n
Dodal je \u0161e, da je glavna prioriteta vrha COP26 pove\u010danje ambicij za bla\u017eitev podnebnih sprememb, a da je treba razmi\u0161ljati tudi o prilagajanju nanje, \u010de se bo negativen trend vremenskih vzorcev v prihodnjih desetletjih nadaljeval in se bodo ledeniki \u0161e naprej topili, raven morske gladine pa zvi\u0161evala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Svetovne voditelje, ki se bodo med 31. oktobrom in 12. novembrom zbrali na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu, so pozvali k hitremu in odlo\u010dnemu ukrepanju.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":400565,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[19462,5744,5064],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n