V Kanadi rojeni Card prihaja s kalifornijske univerze Berkeley in je dobitnik polovice leto\u0161nje Nobelove nagrade za ekonomijo. Drugo polovico si delita v ZDA rojeni Angrist z ameri\u0161ke univerze MIT ter na Nizozemskem rojeni Imbens z univerze Stanford. Denarna nagrada skupaj zna\u0161a 10 milijonov \u0161vedskih kron oz. pribli\u017eno milijon evrov, so sporo\u010dili iz Kraljeve \u0161vedske akademije znanosti.<\/p>\n
Card je akademike prepri\u010dal z novim pogledom na trg dela in na podro\u010dje naravnih eksperimentov. Osredoto\u010dil se je na vpliv minimalne pla\u010de, priseljevanje in izobra\u017eevanje. Iz njegovih dosedanjih \u0161tudij med drugim izhaja, da pove\u010danje minimalne pla\u010de ne vodi nujno v ve\u010djo brezposelnost, da priseljeni delavci lahko izbolj\u0161ajo dohodke doma\u010dih delavcev, ter da ima \u0161olski sistem ve\u010djo vlogo pri uspehu posameznika na trgu dela, kot se je domnevalo doslej.<\/p>\n
Na dileme, da je izsledke naravnega eksperimentiranja te\u017eko interpretirati in da lahko dejanja razli\u010dno vplivajo na posameznika, pa sta po mnenju akademikov odgovorila profesorja Angrist in Imbens. Re\u0161ila sta metodolo\u0161ko te\u017eavo in pokazala, kaj lahko o vzrokih in posledicah ugotovimo na podlagi naravnih eksperimentov. S tem sta naredila revolucijo v empiri\u010dnih raziskavah v ekonomiji.<\/p>\n
Vsi trije znanstveniki so z metodami naravnega eksperimentiranja pokazali, kako lahko naklju\u010dni dogodki ali spremembe politik razli\u010dno vplivajo na razli\u010dne skupine ljudi, podobno kot velja pri klini\u010dnem presku\u0161anju v medicini. Cardove \u0161tudije temeljnih vpra\u0161anj za dru\u017ebo ter metodolo\u0161ki prispevki Angrista in Imbensa so pokazali, da so naravni poskusi bogat vir znanja, so poudarili v \u0161vedski akademiji znanosti.<\/p>\n
Pri nagradi na podro\u010dju ekonomskih znanosti tehni\u010dno ne gre za Nobelovo nagrado, saj je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki. To nagrado je leta 1968 ustanovila \u0161vedska centralna banka ob svoji 300. obletnici in jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami.<\/p>\n
Prvi\u010d so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu. S tem je ta nagrada precej mlaj\u0161a od pravih Nobelovih nagrad, ki jih podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil \u0161vedski industrialec in izumitelj dinamita Nobel.<\/p>\n
Lani sta bila prejemnika Nobelove nagrade za ekonomijo Ameri\u010dana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson. Kraljeva \u0161vedska akademija znanosti jima jo je podelila za izbolj\u0161ave pri teoriji dra\u017eb in iznajdbo novih dra\u017ebenih formatov v korist kupcem, prodajalcem in davkopla\u010devalcem po vsem svetu.<\/p>\n
Na seznamu dosedanjih prejemnikov teh nagrad tako tudi po leto\u0161njem izboru \u0161e naprej mo\u010dno prevladujejo znanstveniki z ameri\u0161kih univerz.<\/p>\n
Z dana\u0161njo razglasitvijo se je sklenil teden razglasitve leto\u0161njih Nobelovih nagrad. Letos sta nagrado za medicino ali fiziologijo prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, za fiziko je \u0161la v roke japonsko-ameri\u0161kemu znanstveniku Syukuri Manabeju, Nemcu Klausu Hasselmannu in Italijanu Giorgiu Parisiju za njihov prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.<\/p>\n
Nobelova nagrajenca za kemijo sta Nemec Benjamin List in britansko-ameri\u0161ki znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul. Nagrado za literaturo je prejel na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. Nobelova nagrada za mir, ki velja za najbolj presti\u017eno, je \u0161la v roke novinarjema Marii Ressa s Filipinov in Dmitriju Muratovu iz Rusije za branjenje svobode izra\u017eanja.<\/p>\n
Nagrade, ki jih Kraljeva \u0161vedska akademija znanosti podeljuje 120 let, bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter knji\u017eevnosti bodo nagrade namesto v \u0161vedskem Stockholmu zaradi pandemije covida-19 predvidoma tudi letos prejeli v svoji domovini. Nobelovo nagrado za mir pa obi\u010dajno podelijo v norve\u0161kem Oslu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prejemniki leto\u0161nje Nobelove nagrade za ekonomijo so Kanad\u010dan David Card za empiri\u010dni prispevek k ekonomiki dela ter izraelsko-ameri\u0161ki znanstvenik Joshua Angrist in nizozemsko-ameri\u0161ki znanstvenik Guido Imbens za metodolo\u0161ki prispevek k analizi vzro\u010dnih razmerij. Vsi trije so naredili korak naprej na podro\u010dju naravnih poskusov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":147299,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[12140,6853,9624],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n