Kot so ob nedavnem svetovnem dnevu du\u0161evnega zdravja navedli na portalu, 25 odstotkov delavcev v Evropi navaja, da ve\u010dino svojega delovnega \u010dasa do\u017eivljajo stres. Podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Te podatke podpirajo nara\u0161\u010danje izostankov z dela, nezaposlenost in \u0161tevilni zahtevki za dolgotrajno nezmo\u017enost za delo zaradi stresa ter te\u017eav z du\u0161evnim zdravjem, so navedli.<\/p>\n
Slovenci smo po njihovih besedah v vrhu evropskih dr\u017eav, ki poro\u010dajo o visoki stopnji stresa pri delu. Glede na raziskavo v okviru programa PSDT (2018-2021), na katero se sklicujejo, je pri nas vsak \u010detrti vpra\u0161ani v minulem mesecu vsaj enkrat do\u017eivljal tesnobo do te mere, da so ga ob\u010dutki za\u010deli ovirati pri delu, desetina jih je v zadnjem letu do\u017eivela simptome depresije ali tesnobnosti, pribli\u017eno \u010detrtina pa je povedala, da se je v zadnjem letu soo\u010dila z izgorelostjo.<\/p>\n
Najpogostej\u0161i dejavniki, povezani s stresom na delovnem mestu, so pomanjkanje nadzora nad delom, neprimerne zahteve, premajhna podpora sodelavcev in vodstva, neujemanje med delavci, slabi medosebni odnosi in nasilje na delovnem mestu ter negotovost zaposlitve, so povzeli pri MojeDelo.com.<\/p>\n
Velik del odgovornosti za stres na delovnem mestu po besedah terapevtke in svetovalke podjetjem Katje Uj\u010di\u010d nosijo delodajalci. “Vodje, ki \u017eelijo upravljati tudi prihodnost podjetja, bodo morali razviti svoje vrednote in vrednote podjetja na temeljih eti\u010dnosti, moralnosti in so\u010dutja. Kdor ne bo so\u010duten in intuitiven vodja, ta preprosto ne bo obstal,” so njene besede posredovali s karierno-zaposlitvenega portala.<\/p>\n
Sicer pa, tako pri MojeDelo.com, du\u0161evne motnje ne posegajo mo\u010dno le v \u017eivljenje posameznikov, temve\u010d tudi podjetjem in organizacijam prina\u0161ajo vrsto \u0161kodljivih posledic, kot so odsotnost z dela, manj\u0161a delovna storilnost in produktivnost zaposlenih, ni\u017eja motivacija za delo ter vi\u0161ji stro\u0161ki.<\/p>\n
V Evropi stro\u0161ki, povezani z du\u0161evnim zdravjem v Evropi, po njihovih navedbah zna\u0161ajo 240 milijard letno. Manj kot polovica tega zneska naj bi izvirala iz neposrednih stro\u0161kov, ki so povezani z zdravljenjem. To predstavlja med 2,6 in 3,8 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda EU, zaradi \u010desar so psihi\u010dne bolezni drugi najpogostej\u0161i problem zdravja pri delu v Evropi, pi\u0161e Erudite.ai, ki se ukvarja s tveganjem izgorelosti pri zaposlenih.<\/p>\n
Na portalu so navedli \u0161e, da je po ocenah, ki so na voljo, 50 do 60 odstotkov odsotnosti z dela posledica psihi\u010dnih posledic izgorelosti, “ki je postala ena najpogostej\u0161ih bolezni delavcev”.<\/p>\n
Stres, povezan z delom, v kar 80 odstotkih mo\u010dno skrbi vodstva podjetij, pa je pokazala raziskava The ESENER survey (EU-OSHA, 2010, 2015), na katero so se prav tako naslonili pri MojeDelo.com.<\/p>\n
\u0160tevilne svetovne kadrovske agencije zato vodstvenim delavcem svetujejo, naj bo vodja za zgled, naj vzpostavijo na\u010drt za bolj\u0161e po\u010dutje zaposlenih, naj jim ponudijo mo\u017enost za izbolj\u0161anje po\u010dutja, vzpostavijo odprto komunikacijo z njimi, uredijo prostor za sprostitev in ustvarijo socialno dejavnost, ki bo okrepila odnose med zaposlenimi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenci smo v vrhu evropskih dr\u017eav, ki poro\u010dajo o visoki stopnji stresa pri delu. Ta je tudi eden glavnih razlogov za odsotnost z dela in skraj\u0161ani delovnik. Z njim je povezanih 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni, opozarjajo na karierno-zaposlitvenem portalu MojeDelo.com.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":459481,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[2550,2440],"source":[4511],"supertag":[14521],"acf":[],"yoast_head":"\n