V prvem epidemi\u010dnem valu je bilo najve\u010d smrtnih \u017ertev v enem tednu 25 (od 6. do 12. aprila lani), najve\u010d bolnikov v enem dnevu pa je umrlo 4. in 6. aprila 2020, po \u0161est.<\/p>\n
\u0160tevilke v drugem epidemi\u010dnem valu, ki se je za\u010del proti koncu poletja, eskaliral pa v za\u010detku oktobra, pa so bile popolnoma druga\u010dne. Od za\u010detka septembra lani do konca februarja letos je po vladnih podatkih umrlo 3993 covidnih bolnikov. Prvo tiso\u010dico smo dosegli 20. novembra lani, v treh tednih je umrlo \u0161e tiso\u010d bolnikov, saj je takrat umiralo po okoli 50 covidnih bolnikov na dan.<\/p>\n
Tudi v tednih in mesecih za tem so bile covidne statistike neusmiljene. Meja ve\u010d kot 3000 smrti covidnih bolnikov je bila prese\u017eena 10. januarja, meja 4000 smrti pa 17. februarja. Nato se je stanje za\u010delo umirjati, sledili so meseci relativnega zati\u0161ja, \u0161tevilo smrti pa je znova za\u010delo nara\u0161\u010dati ob novem epidemi\u010dnem valu v septembru. V septembru in v oktobru je umrlo 226 covidnih bolnikov.<\/p>\n
V tem \u010dasu je najve\u010d covidnih bolnikov umrlo 7. decembra, ko je \u017eivljenje izgubilo 66 ljudi. V lanskem letu je bilo tako skoraj 20 odstotkov ve\u010d smrti kot povpre\u010dno v petih letih poprej. \u0160tevilo prese\u017enih smrti je izstopalo predvsem v novembru in decembru. Po podatkih dr\u017eavnega statisti\u010dnega urada je bila v novembru lani prese\u017ena smrt skoraj 90-odstotna. V januarju letos je bila 30-odstotna, v maju letos pa okoli 10-odstotna.<\/p>\n
Po podatkih Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v tednu od 27. septembra do 3. oktobra \u0161tevilo umrlih za devet odstotkov vi\u0161je od pri\u010dakovanega \u0161tevila umrlih, prese\u017ena smrt je bila v tem tednu predvsem v starostni skupini 65 do 74 let.<\/p>\n
V primerjavi z drugim epidemi\u010dnim valom se je to jesen spremenila tudi struktura covidnih bolnikov. Medtem ko so v prvem in drugem epidemi\u010dnem valu umirali predvsem starej\u0161i od 85 let, pa se je povpre\u010dna starost umrlih covidnih bolnikov v zadnjih mesecih na ra\u010dun visoke stopnje precepljenosti med starej\u0161imi od 85 let, pa tudi preku\u017eenosti tega dela populacije pomembno zni\u017eala.<\/p>\n
Po podatkih NIJZ je bila povpre\u010dna starost covidnih bolnikov, ki so umrli v bolni\u0161nici med 4. in 10. oktobrom, 74 let, povpre\u010dna starost tistih covidnih bolnikov, ki so umrli v bolni\u0161nicah teden poprej, pa 72 let. V obeh tednih so bele\u017eili tudi primere smrti covidnih bolnikov, ki so bili stari med 35 in 44 let. Povpre\u010dna starost covidnih bolnikov, ki so v bolni\u0161nicah umrli med 26. julijem in 15. avgustom, pa je bila manj kot 70 let.<\/p>\n
Za definicijo smrti bolnika s covidom se sicer \u0161teje smrt osebe, pri katerih je bila oku\u017eba z novim koronavirusom potrjena v 28 dneh pred smrtjo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tevilo umrlih bolnikov s covidom-19 je v Sloveniji preseglo mejo 5000, ka\u017eejo podatki vlade. Prvi covidni bolnik je v Sloveniji umrl 14. marca lani, v prvem epidemi\u010dnem valu je skupaj umrlo nekaj ve\u010d kot sto ljudi. Najve\u010dji smrtni davek je covid-19 pustil v drugem epidemi\u010dnem valu lansko jesen in zimo, v teh mesecih je umrlo okoli 4000 ljudi.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":459700,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15877],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n