Kot je na vladni novinarski konferenci pojasnil Krek, naj bi bila nova razli\u010dica koronavirusa \u0161e za 20 odstotkov bolj ku\u017ena od sedanje, \u010deprav se je \u017ee ta pribli\u017eala o\u0161picam. Po njegovih besedah se je treba \u017ee za\u010deti pripravljati na nov izziv.<\/p>\n
Za zdaj razpolagajo z zelo malo informacijami, a o razli\u010dici z ve\u010djo ku\u017enostjo naj bi \u017ee poro\u010dali iz Velike Britanije, kjer naj bi bilo tudi ve\u010d hospitalizacij. “Vendar gre \u0161e za povsem za\u010detno fazo in bo trajalo \u0161e nekaj \u010dasa, da ugotovimo zna\u010dilnosti morebitne nove razli\u010dice. Prav pa je, da ljudje vedo, da slika ni tako lepa, kot si morda mislijo,” je dodal Krek.<\/p>\n
Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tja\u0161a \u017dohar \u010cretnik je za TV Slovenija dejala, da laboratorijskih raziskav ali “zanesljivih epidemiolo\u0161kih podatkov” z ocenami o ve\u010dji ku\u017enosti nove razli\u010dice \u0161e ni.<\/p>\n
“Posamezni strokovnjaki iz \u0161tevila primerov in dinamike nara\u0161\u010danja \u0161tevila primerov sklepajo, da bi lahko bila ta razli\u010dica tudi bolj infektivna. Te ocene se gibljejo med 10 in 15 odstotki,” je dejala. Poudarila je, da je ocenjevanje nalezljivosti \u0161e na za\u010detku.<\/p>\n
Prvi mo\u017e Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ) je sicer povedal, da se je vrh tokratnega vala iz zahodne \u017ee preselil v vzhodno Evropo, tako da so najslab\u0161e razmere zdaj v baltskih dr\u017eavah, Romuniji, Bolgariji, tudi na Hrva\u0161kem in seveda v Sloveniji.<\/p>\n
Sicer pa se v zadnjih desetih dneh prakti\u010dno v vseh evropskih dr\u017eavah \u0161tevilo oku\u017eb pove\u010duje, ena redkih izjema je Italija. To je po Krekovem mnenju pri\u010dakovano, saj je vreme hladnej\u0161e, ljudje pa ve\u010d \u010dasa pre\u017eivijo v zaprtih prostorih. \u0160tevilke se bodo zato \u0161e pove\u010devale, vendar hitreje tam, kjer je precepljenost proti covidu-19 slab\u0161a.<\/p>\n
Slovenija ima trenutno precej slab\u0161e rezultate od vseh sosednjih dr\u017eav, \u0161tevilke oku\u017eenih se precej pove\u010dujejo, zato se Krek boji, da drvimo v nov val, za katerega je zelo te\u017eko napovedati, kako se bo razvijal naprej.<\/p>\n
Na\u0161a dr\u017eava je sicer prav danes presegla mejo 5000 smrtnih primerov, Krek pa je ob tem spomnil, da je od 26. junija letos umrlo 239 ljudi, kar je bilo v veliko primerih nepotrebno, saj je bilo vsem na voljo dovolj cepiva. Slednjega je ta trenutek \u0161e vedno dovolj za ve\u010d kot 760.000 vzorcev, od tega skoraj 550.000 cepiva Pfizer\/BioNTech, zato je znova pozval vse, zlasti pa starej\u0161e od 55 let, da \u010dim prej opravijo cepljenje.<\/p>\n
Najve\u010d oku\u017eb se po podatkih NIJZ trenutno \u0161iri v starostnih skupinah od 15 do 24 let in od 35 do 44 let, torej v skupinah dijakov, \u0161tudentov in delovno aktivne populacije. \u010ceprav starej\u0161i od 55 let predstavljajo manj kot petino oku\u017eenih, so prav ti najbolj ogro\u017eeni za huj\u0161i potek bolezni.<\/p>\n
Stopnja precepljenosti celotne populacije z enim odmerkom trenutno zna\u0161a 56, z obema 52 odstotkov, samo med polnoletnimi dr\u017eavljani pa je ta z enim odmerkom 66-, z dvema pa 62-odstotna. Med starej\u0161imi od 50 let se je doslej z enim odmerkom cepilo 77, z obema pa 73 odstotkov ljudi. Kot je opomnil Krek, obstajajo tudi mnoge dr\u017eave s precej bolj\u0161o precepljenostjo.<\/p>\n
Ob tem je dodal, da \u0161e vedno najbolj\u0161i mo\u017een ukrep za za\u0161\u010dito pred covidom-19 predstavlja cepljenje, prav tako pa se s krepitvijo klicnih centrov trudijo za iskanje oku\u017eenih in njihovih tesnih stikov. Spomnil je tudi na vrsto nefarmakolo\u0161kih ukrepov, ki jih lahko izvaja vsak sam, ne glede na to, ali to predpisujejo odloki oziroma zakoni.<\/p>\n
Krek je pozval tudi k cepljenju proti gripi, ki se je za\u010delo ta teden. Opozoril je, da lahko ta povzro\u010da velike te\u017eave starej\u0161im, pa tudi otrokom. Kot je spomnil, se je mogo\u010de cepiti pri osebnih zdravnikih, v regijskih ambulantah NIJZ, pa tudi na cepilnih mestih, kjer sicer cepijo proti covidu-19. NIJZ je letos naro\u010dil 360.000 odmerkov cepiva, cepljenje pa je tudi letos brezpla\u010dno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.<\/p>\n
Sicer pa je NIJZ danes prenovil tudi spletno stran za cepljenje, ki ponuja bistveno ve\u010d statisti\u010dnih in drugih podatkov, te pa bodo osve\u017eevali dvakrat dnevno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Epidemije covida-19 ni konec, \u010deprav se nekateri obna\u0161ajo, kot da jo je, a virus je \u0161e vedno prisoten in je visoko ku\u017een, zlasti v zimskem \u010dasu, zato se pove\u010duje \u0161tevilo oku\u017eenih, hospitaliziranih in umrlih, \u017eal pa prepo\u010dasi \u0161tevilo cepljenih, je povedal direktor NIJZ Milan Krek. Razli\u010dica delta \u0161e vedno prevladuje, a prihajajo informacije o novi.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":442423,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[16110,5670],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n